Timi Zajc
Nedelja, 5. 3. 2023, 14.00
1 leto, 1 mesec
intervju z nekdanjim trenerjem timija zajca pri šd vizore, kjer je svetovni prvak začel skakalno pot
Stanislav Grm: Timi Zajc je že pri petih letih želel biti najboljši
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,59
2
Timi Zajc je na svetovnem nordijskem prvenstvu postal svetovni prvak na veliki skakalnici, svetovni ekipni prvak, z mešano ekipo pa osvojil še bron.
"Timi je bil kot fantič radoveden, živahen, željan znanja, uspeha, dojemljiv, predan skokom. Že pri petih letih je želel biti najboljši. Zdaj je iz Planice odnesel trojček kolajn, na kar smo ponosni vsi, ki smo v mladih letih lahko kaj dobrega naredili v njegovem razvoju iz malega zmagovalca v svetovnega prvaka pri 22 letih," je v pogovoru za Sportal dejal nekdanji trener planiškega junaka Stanislav Grm, pod okriljem katerega je Zajc treniral devet let in v nižjih kategorijah osvajal številne uspehe. S trenerjem pri ŠD Vizore, kjer je skakalec iz Hramš začel skakalno pot, smo se pogovarjali o Timijevih prvih skakalnih korakih, njegovi ljubezni do večjih skakalnic, zaradi katere je moral Grm tudi na zagovor, zniževanju zaletnega mesta že v nižjih kategorijah in še čem.
Vaš nekdanji varovanec Timi Zajc je v petek postal svetovni prvak na veliki skakalnici v Planici. Kako ste kot njegov nekdanji trener doživeli ta večer?
To je bilo kar noro, res sem vesel, da mu je uspelo. Smo pa kar pričakovali, ker je res lepo skakal na tej skakalnici v Planici. Pa ne le na veliki, ampak tudi na majhni napravi ...
Če ne bi bili takšni vremenski pogoji, kot so bili, bi tudi tam dosegel še lepši rezultat (zasedel je 10. mesto, op. a.). Tista tekma je bila za žirijo zelo zahtevna, medtem ko je bila tekma na veliki skakalnici lepo izpeljana in ni bilo tako turbulentno.
Veselo je bilo tudi dan pozneje, ko so Slovenci uprizorili šov in osvojili premierni naslov ekipnih prvakov na nordijskih svetovnih prvenstvih.
Čeprav je bilo na ekipni tekmi kar pet reprezentanc pripravljenih za naslov svetovnega prvaka, so vsi naši tekmovalci, od Lovra Kosa do Žige Jelarja, Timija Zajca in Anžeta Laniška pokazali, da na domačem terenu, na domači skakalnici tega ne bodo prepustili. Vsak je dokazal, kako dobri so lahko, če so osredotočeni in natančni pri svojih skokih.
Uspelo jim je pred domačim in tujim občinstvom, na kar smo lahko vsi ponosni. Vsej ekipi kapo dol. Kar tako naprej, sezone še ni konec.
"Čeprav je bilo na ekipni tekmi kar pet reprezentanc pripravljenih za naslov svetovnega prvaka, so naši tekmovalci pokazali, da na domačem terenu, na domači skakalnici tega ne bodo prepustili. Vsak je dokazal, kako dobri so lahko, če so osredotočeni in natančni pri svojih skokih," o ekipnem naslovu pravi nekdanji trener Zajca Stanislav Grm.
Moram pa priznati, da sem še posebej vesel, da je moj nekdanji varovanec pri Smučarskem društvu Vizore, zdaj pa član SSK Ljubno ob Savinji in A-reprezentant Zajc domov odnesel trojček kolajn, na kar smo ponosni vsi, ki smo v mladih letih lahko kaj dobrega naredili v njegovem razvoju iz malega zmagovalca v svetovnega prvaka pri 22 letih.
Kje ste spremljali tekmo, ko je osvojil posamično zlato?
Bil sem doma, pred televizorjem.
Ste bili mirni glede na to, da ste rekli, da ste pričakovali zmago na posamični tekmi?
Da, povsem miren. Resnično sem pričakoval zmago, če pa bi jo morda malo zagodlo vreme, pa sem bil prepričan, da bo vsaj na stopničkah. Imel sem občutek, da mu bo uspelo, bil je samozavesten.
"Resnično sem pričakoval zmago, če pa bi jo malo zagodlo vreme, pa sem bil prepričan, da bo vsaj na stopničkah."
Kaj bi rekli o njegovih skokih na individualni tekmi, s katerima je postal svetovni prvak?
Pri prvem skoku je bilo na odskočni mizi malo "vse skupaj v levo", malenkost ni bilo pravilne dinamike, čeprav je lepo skočil. Po odskoku pa se je takoj umiril, začutil je zračno blazino, da je lahko poletel.
Menim, da bi, če bi bila v prvi seriji malo "lepša miza", šlo še dlje in bi na koncu zmagal za več kot deset točk. V drugi seriji pa je naredil res lep skok. Ni kaj dodati.
Stanislav Grm je trener pri ŠD Vizore, pri katerem je Zajc začel skakalno pot.
Ste se po naslovu svetovnega prvaka kaj pogovarjali z njim?
Da, po zmagi na individualni tekmi sva se slišala. Čestital sem mu.
Mu tu in tam še kaj svetujete?
Ne, ne želim se vmešavati. On ima zdaj trenerje, vodstvo, ekipo, ki stoji za njim, dodatnih nasvetov ne potrebuje.
Jaz vem, da ima dobre temelje, iz katerih izhaja, in da lahko zelo dobro dela s to ekipo.
Timija poznate vrsto let. Kako bi ga opisali iz obdobja, ko je treniral še pod vašim okriljem?
Bil je radoveden fantič, željan znanja, uspeha. Vse stvari, ki sem mu jih svetoval, je poskušal prenesti na skakalnico. Res je dojemljiv fant, živahen, neustrašen. Bil je predan, zelo se je predal skokom, druge stvari pa dal na stran.
S pomočjo našega kluba, predsednika Felixa Skutnika in nekdanjega sekretarja Marka Klariča, je zrasel v dobrega fanta, ki bi lahko še dolgo vztrajal v tem športu in dosegel še kar nekaj zelo lepih rezultatov.
"Že od mladih nog si je želel tega uspeha, že pri petih letih je hotel biti najboljši."
Kako dolgo ste ga trenirali?
Treniral sem ga devet let. Naš klub je manjši in nimamo toliko denarja, tako da so se pri 15 odločili, da gredo na Ljubno, kjer imajo močnejšega sponzorja, ki je lahko ponudil veliko, od opreme do treningov, mi pa smo takrat s pomočjo staršev in donatorjev gradili svoje objekte, kjer mladina zdaj skače. V klubu smo ponosni nanj, na to, da je začel pri nas in da se je razvil v tako dobrega skakalca.
Kot pravi, ga je vseskozi zelo zanimal napredek, zgodaj si je postavil visoke cilje.
Že od mladih nog si je želel uspeha, že pri petih letih je hotel biti najboljši. Spomnim se, da je bil na prvi tekmi v Velenju drugi, prehitel ga je le poznejši nordijski kombinatorec. In že po tisti tekmi je napovedal, da se bo naslednje leto vrnil in ga premagal. Natanko to mu je naslednje leto tudi uspelo. Hitro je napredoval iz leta v leto, zelo uspešno je skakal tudi na tekmah v višjih kategorijah od svoje.
Vrnitev k Zajčevim skakalnim začetkom pri ŠD Vizore, kjer je pod okriljem Stanislava Grma treniral devet let.
Že takrat je imel raje večje skakalnice. Nekoč ste v intervjuju za Večer dejali, da pri zvezi zaradi varnosti niso bili najbolj zadovoljni s tem, da ste mu dovolili na večje naprave.
Res je. Imel je željo skakati na večjih skakalnicah, včasih me je prosil, da bi šel na večjo. A ko daš mladoletnega otroka na veliko skakalnico, je lahko tudi nevarno.
Sam sem ga vedno najprej pozorno spremljal, koliko je bil sposoben skočiti na manjši skakalnici, šele potem je lahko šel postopno na večjo. In to le takrat, ko so bile razmere v zraku mirne, ko je bila skakalnica dobro pripravljena, skratka, ko so bili pogoji res dobri. Če niso bile dobre razmere, mu nisem dovolil.
Menda ste morali nekoč zaradi tega tudi na zagovor.
Zajca so že v rosnih letih privlačile večje skakalnice. "Ima to žilico za letenje, čuti zrak, začuti vsako sapico, zna se odzvati pravilno."
Da. Šlo je za 120-metrsko skakalnico v Zakopanah, a naj povem, da je bilo v zraku tako mirno, kot je tam redkokdaj. Brez sapice.
V Zakopanah smo bili takrat ves teden na pripravah. Na 90-metrski skakalnici je tudi v vetru skakal zelo dobro, znal se je odzvati tudi na vremenske pogoje.
Ob njegovem prvem skoku na 120-metrski skakalnici je bilo res mirno, kot bi skakal v dnevni sobi. Takrat je na njej skakal tudi neki Poljak, isti letnik kot Timi, in skakal je veliko slabše kot Timi. Na podlagi tega, kar sem med skokom videl pri tistem fantu, sem bil prepričan, da Timi ne bo imel težav.
Glede na njegova leta, ker je bil tako mlad, sem jih pozneje malo slišal, ampak sam pri sebi vem, da ga ne bi spustil na skakalnico, če ne bi bil prepričan, da bo zmogel.
Koliko je bil star?
Ni pomembno (smeh, op. a.). Bil je zelo mlad fant, premlad. Takrat ni bil običaj, da bi tako mladi fantje skakali na takih skakalnicah. A glede na njegov razvoj sem vedel, da je sposoben. In res, poletel je v dno skakalnice.
Robert Hrgota je na individualni tekmi na veliki skakalnici pri Zajcu posegel po znižanju zaletnega mesta. Zniževanje zaleta je bilo pri Timiju praksa že v nižjih kategorijah, ko izravnave še ni bilo, a je kljub temu serijsko premagoval tekmece.
Ste tudi vi morali na tekmovanjih posegati po zniževanju zaletnega mesta?
Ko je tekmoval v mlajših kategorijah, je bil res zelo dober, odstopal je od svojih vrstnikov. Tudi jaz sem imel na tekmovanjih vedno težave z zaletno rampo. Ker so bili preostali toliko slabši, so potrebovali malo več hitrosti, višjo zaletno rampo, Timi pa je ni potreboval, a izravnave zaletnih ramp takrat še ni bilo.
Na tehnični seji smo se tako večkrat pogovarjali, s katerega zaletnega mesta bomo šli. Jaz sem imel kot trener težave, ker če smo naredili tekmo z določene rampe, so nekateri tekmovalci, ki so šele začenjali s skoki in bili slabši, skakali na hrbtišče. Tega si trenerji ne želijo. Tako sva se s Timijem večkrat odločila, da, čeprav preostali skačejo z višjega zaletnega mesta, on skoči z enega ali dveh nižje, pa čeprav ni dobil pribitka točk. In je zmagoval.
Če se Robi (Hrgota, op. a.) ne bi odzval, je vprašanje, ali bi delegati sami znižali zaletno mesto. Je pa res, da ni prejel nobenih dodatnih točk, ker so ostali na istem zaletnem mestu.
Timija sem že poleti gledal na treningih tu in skakal je zelo daleč. Če zapiha še malo vzgonskega vetra, gre pri njem lahko počasi že predaleč.
"Mislim, da je takrat vse skupaj že nekaj časa vrelo v njem, zato je v tisti ihti izrekel določene stvari. Je pa res, da če se takrat nekaj ne bi zgodilo, on verjetno danes ne bi bil več skakalec."
Zajc je po individualnem zlatu dejal, da če afere ne bi bilo, njega ne bi bilo tukaj. Kako vi gledate na tisti december 2020?
Glede na to, da je to rekel, bi on takrat verjetno končal kariero. Ne morem v njegove možgane, a zdi se mi, da se je takrat počutil malce brezizhodno. Odzval se je, kakor se je, zgodilo se je, kar se je. Nato je potreboval določen čas, da se je pobral. Nekateri so mu pritrdili, večina ne.
Mislim, da je takrat vse skupaj že nekaj časa vrelo v njem, zato je v tisti ihti izrekel določene stvari. Je pa res, da če se takrat nekaj ne bi zgodilo, on verjetno danes ne bi bil več skakalec.
To, da Timi rad leti, je dober obet za konec sezone, ko so na sporedu velike skakalnice, predvsem pa letalnici, kajne?
Zelo. Vidimo, da je zelo dober letalec, v Willingenu je to potrdil. Ima to žilico za letenje, čuti zrak, začuti vsako sapico, zna se odzvati pravilno.
On uživa v skokih, on se ne muči. Menim, da mu bo zdaj še zrasla samozavest, kar je dobro pred koncem svetovnega pokala na velikanki v Planici.
Grm verjame, da bodo uspehi iz Planice v skoke privabili še več mladih nadobudnežev.
Uspeh bo verjetno k skokom pritegnil še kakšnega mladega nadobudneža.
Zagotovo. To je tudi cilj nas trenerjev, da vabimo v ta šport, ki je zelo lep. V njem ni veliko poškodb, pri številnih drugih športih jih je več. Seveda so tudi padci, a po vsakem padcu se poberemo in gremo naprej.
Tudi Peter Prevc bo šel, kajne?
"Za Petra verjamem, da bo kmalu na skakalnicah in tekmovanjih in da bomo uživali v njegovih skokih in uspehih, kot smo že velikorat:"
Zagotovo bo. Ni padel prvič. Res je, da je bil padec malo grši, a tudi on se bo pobral. Menim, da ni skakalca, ki ni nikoli padel.
Kot sem že omenil, so v drugih športih poškodbe pogostejše. Za Petra verjamem, da bo kmalu na skakalnicah in tekmovanjih. Slatnar je dejal, da je čevelj delno počil, kjer se zatakne klinček za smuči. Podobno se je pripetilo mojemu sinu Davidu, pa je po tistem dogodku in nekaj treningih šel na velikanko v Planici in uspešno opravil delo predskakalca.
Tudi Peter se bo vrnil, upam da še močnejši in boljši in bomo spet lahko uživali v njegovih skokih in uspehih, kot smo že velikokrat.
2