Otoki za čigre, stene za breguljke (FOTO)

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je marca organiziralo številne naravovarstvene akcije, dogodke in izlete, povezane z novo gnezditveno sezono številnih zavarovanih ptic.

Breguljka FOTO: DAVORIN TOME

Drugega marca so predstavniki društva s prostovoljci na južnem delu naravnega rezervata Iški morost zasadili 240 metrov dolgo mejico. Uporabili so sadike avtohtonih lesnih vrst, kot so šipek, češmin, rdeči dren, črni trn, različne vrste vrb in krhlika.

To grmičevje bo v prihodnosti kot dolga mejica v tej kmetijski krajini povečevalo biotsko pestrost, saj bo dajalo hrano, zatočišče in gnezdišče številnim živalskim skupinam (pticam, opraševalcem, malim sesalcem, netopirjem in dvoživkam). Hkrati bo upočasnilo močne vetrove in preprečilo vetrno erozijo ter blažilo vpliv dolgotrajnih suš.

Teden pozneje je sledil zadnji pregled Ptujskih otokov, pomembnih za gnezdenje navadnih čiger in rečnih ter črnoglavih galebov. Odstranili so preostali plevel in preverili ograje, tako da so zdaj otoki pripravljeni za varno gnezditev. Prodišča ob večjih vodnih telesih so naravna gnezdišča navadnih čiger, ki si na tleh uredijo gnezdo.

Sajenje mejic v Iškem morostu FOTO: URŠA GAJŠEK

Ob reki Dravi so tradicionalno gnezdile na velikih prodiščih, ki so nastajala zaradi naravne rečne dinamike, vsakoletne poplave pa so onemogočale, da bi se zaraščala. Z regulacijo rek in zajezitvijo rečnih odsekov so mesta za gnezdenje izginila, populacija navadne čigre pa je z leti močno upadla.

Še pred dvajsetimi leti je bilo stanje populacije navadne čigre na Dravi kritično. Eno redkih preostalih gnezdišč je bilo na Malem otoku na Ptujskem jezeru, kjer so začeli gnezditi tudi rečni galebi, ki so navadne čigre počasi izrinili. Preseliti so se morale na betonske daljnovodne podstavke, ki pa so bili ekološka past, saj so mladiči z njih popadali v vodo in se utopili. Ukrepanje je bilo nujno, zato so na pobudo DOPPS leta 2004 izdelali prvi večji gnezdilni otok za navadne čigre na Ptujskem jezeru.

Da bi omogočili dolgoročno ohranitev populacije, so deset let pozneje izdelali še dva. Nova okolja za gnezdenje so pomembno vplivala na številčnost čiger. Število gnezdečih parov je s 30 leta 2014 naraslo na 170 leta 2021. Rekordno je bilo leto 2018, ko je gnezdilo kar 218 parov.

Pomurska sekcija DOPPS je v sodelovanju z zavodom za varstvo narave 19. marca organizirala prvo letošnjo prostovoljno delovno akcijo, in sicer priprave sten za breguljke ob reki Muri. Udeležilo se je je 25 prostovoljcev, ki so uredili 100 metrov peščenih sten. Breguljka in tudi vodomec sta vrsti, ki za gnezdenje potrebujeta navpične peščene stene, v katerih si izkopljeta gnezdilni rov. Reka takšne stene ustvarja z bočno erozijo.

Zaradi okrnjenega delovanja rečnih procesov zdaj ptici izgubljata prostor za gnezdenje, zato je nujno, da jim primerne gnezdilne stene uredijo umetno z delovnimi akcijami. Teden pozneje je istovrstno akcijo ob Dravi izvedla še štajerska sekcija DOPPS. Priprave gnezdilnih sten se je udeležilo 14 prostovoljcev, v sončnem dopoldnevu pa so jih pripravili na 20 metrih.