V enem dnevu je ukrajinskim silam na različnih predelih v okolici Bahmuta uspelo napredovati od 150 do 1700 metrov, je danes povedal tiskovni predstavnik vojaškega poveljstva vzhodne Ukrajine Sergej Čerevatij, pri čemer pa ni podal natančnih podatkov o lokaciji ukrajinskega napredovanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Napredovanje ukrajinskih sil je potrdil tudi vodja ruske najemniške vojaške skupine Wagner Jevgenij Prigožin. Pojasnil je, da so ukrajinske sile napredovale za skoraj 600 metrov, ob tem pa rusko vojsko in paravojaške sile pozval, naj Kijevu ne prepustijo zavzetja bližnje vasice Sako in Vantseti. Zapuščena vasica se sicer nahaja približno 16 kilometrov severno od Bahmuta in okoli pet kilometrov od mesta Soledar.
Ukrajinsko mesto Bahmut, kjer je pred vojno živelo približno 70.000 ljudi, je po večmesečnih srditih bojih med ruskimi in ukrajinskimi silami ostalo praktično brez civilnega prebivalstva. Obe strani sta v boj za mesto vložili veliko moči, čeprav po mnenju analitikov nima velike strateške vrednosti.
Kijev že dlje časa opozarja, da je Bahmut ključnega pomena za zadrževanje ruskih sil na celotni vzhodni fronti, ukrajinska strategija pri obrambi Bahmuta pa naj bi bila zmanjšati zmožnost Rusije, da bi v prihodnjih mesecih napredovala ali začela morebitno novo ofenzivo, in pridobiti čas, da se ukrajinske sile pripravijo na protiofenzivo.
Kijev tarča novih ruskih raketnih napadov
Ukrajinska prestolnica Kijev in nekatera druga območja v Ukrajini so bili davi znova tarča novih ruskih raketnih napadov, poročajo tuje tiskovne agencije. »Napad na glavno mesto se nadaljuje. Ne zapuščajte zaklonišč v času alarma za zračni napad,« je na Telegramu prebivalce Kijeva pozval županKijeva Vitalij Kličko.
»Serija letalskih napadov na Kijev, ki so po moči, intenzivnosti in raznolikosti brez primere, se nadaljuje. To je deveti zaporedni zračni napad na prestolnico od začetka maja,« pa je opozoril Sergij Popko, vodja civilne in vojaške uprave Kijeva. Kot je dodal, v prestolnici niso poročali o nobeni žrtvi.
Po njegovih besedah so ruski bombniki z območja Kaspijskega morja izstrelili vodene rakete, prestolnico pa so nato preletela izvidniška brezpilotna letala, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Vsi sovražni cilji v zračnem prostoru Kijeva so bili uničeni,« je dejal Popko.
V mestu Odesa je bila v napadih ubita ena oseba, dve pa sta bili ranjeni, potem ko je raketa zadela industrijski objekt, je sporočila ukrajinska vojska. Vojska je poročala tudi o napadih z vodenimi raketami v regiji Vinice v osrednjem delu Ukrajine, lokalni mediji pa so poročali o eksplozijah v mestu Hmelnicki, poroča AFP.
Kasneje je ukrajinska vojska sporočila še, da je njihova zračna obramba sestrelila 29 od 30 ruskih manevrirnih raket. »Ruski okupatorji so sprožili več valov raketnih napadov iz različnih smeri. Skupaj je bilo izstreljenih 30 manevrirnih raket iz morja, zraka in kopnega,« je sporočila in dodala, da so ukrajinski sistemi zračne obrambe »uničili 29 manevrirnih raket«.
Kitajski posebni odposlanec: Za vojno v Ukrajini ni zdravila
Kitajski posebni odposlanec Li Hui je po obisku v Ukrajini dejal, da za končanje vojne v Ukrajini ni čudežnega zdravila. Ob tem je Kijev in Moskvo pozval, naj ustvarita pogoje za mirovna pogajanja, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo.
»Ni zdravila za rešitev krize, strani morata (...) zgraditi odnos medsebojnega zaupanja in ustvariti pogoje za zaustavitev vojne in začetek dialoga,« je dejal Li, ki se je v torek in sredo z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in drugimi visokimi predstavniki ukrajinske vlade pogovarjal o »politični rešitvi krize«, so sporočili v Pekingu. Kot so dodali, je Kitajska »pripravljena pozvati mednarodno skupnost, da oblikuje največji skupni imenovalec za rešitev ukrajinska krize«.
Po navedbah Pekinga bo posebni odposlanec obiskal tudi Rusijo, Poljsko, Nemčijo in Francijo, kjer se bo pogovarjal o politični rešitvi konflikta. Cilj turneje je promocija kitajskega načrta za rešitev konflikta v Ukrajini. Li je najvišji kitajski uradnik, ki je obiskal Ukrajino po začetku ruske invazije februarja lani. Kitajska, strateška zaveznica Rusije, ni obsodila ruske invazije v Ukrajini in se skuša predstaviti kot nevtralna posrednica, ki bi lahko pomagala končati konflikt.
Vodstvo v Pekingu je od začetka vojne večkrat poudarilo svojo zavezanost pogajanjem. Vendar je Kitajska zaradi splošne podpore ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu požela veliko mednarodnih kritik. Medtem ko se je kitajski voditelj Xi Jinping večkrat pogovarjal s Putinom in je bil marca v Moskvi, je z ukrajinskim predsednikom Zelenskim doslej imel le en telefonski pogovor, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V Kremelj in Kijev prihaja afriška delegacija
Ttiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes potrdil, da bo Moskvo biskala delegacija voditeljev afriških držav, ki bo predstavila mirovni načrt za Ukrajino. Rusija je pripravljena »zelo pozorno prisluhniti vsem predlogom, ki bodo omogočili ureditev razmer v Ukrajini«, je dejal po poročanju tujih agencij.
»Skupina držav pošilja delegacijo, ki bo med drugim obiskala Moskvo,« je dejal Peskov po telefonskem pogovoru med ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom in južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso, ki je potekal v minulih dneh. Afrika »meni, da je treba v mednarodnih prizadevanjih za rešitev razmer v Ukrajini slišati njen glas«, je Peskov po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax povzel besede Ramaphose.
Pogovori o točnem datumu obiska še potekajo, vendar pa naj bi se Putin z delegacijo sestal pred vrhom Afrika-Rusija, ki bo 27. in 28. julija, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ramaphosa bo poleg Moskve obiskal tudi Kijev, so v sredo potrdili v uradu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
Ramaphosa je v torek napovedal, da bodo voditelji šestih afriških držav odpotovali v Rusijo in Ukrajino takoj, ko bo to mogoče, da bi pomagali najti rešitev konflikta v Ukrajini. Dodal je, da so pobudo pripravile Zambija, Senegal, Republika Kongo, Uganda, Egipt in Južna Afrika, več podrobnosti pa ni navedel.
Afrika vse bolj zaskrbljena zaradi vojne v Ukrajini
V Afriki vojno v Ukrajini spremljajo z vse večjo zaskrbljenostjo. Ukrajina je namreč ena največjih izvoznic žita. Bojijo se, da bo nadaljnje oviranje izvoza kljub dogovoru o podaljšanju izvajanja sporazuma o žitu povzročilo novo povišanje cen hrane, kar bi prizadelo predvsem prebivalce najrevnejših držav. Južnoafriški predsednik je pojasnil, da so Afriško unijo in generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa seznanili s pobudo in da sta jo pozdravila.
Prizadevanja bi lahko Južni Afriki v vlogi posrednika pomagala popraviti podobo po obtožbah o približevanju države Rusiji. Eden od dokazov za to naj bi bil tudi ponedeljkov obisk poveljnika južnoafriških kopenskih sil v Moskvi, kjer naj bi se pogovarjal o vojaškem sodelovanju.
Minuli petek je ameriški veleposlanik v Pretorii Reuben Brigety Južno Afriko obtožil, da je navzlic svoji nevtralnosti glede konflikta v Ukrajini prikrito dobavljala orožje Rusiji. Južnoafriške oblasti so očitke zavrnile, a napovedale, da jih bodo preiskale, kar so v Washingtonu pozdravili. Južnoafriško zunanje ministrstvo je kasneje sporočilo, da se jim je ameriški veleposlanik opravičil za omenjene trditve. Brigety pa je po srečanju na ministrstvu na družbenih medijih izrazil hvaležnost za »priložnost, da je lahko popravil morebiten napačen vtis«, ki so ga pustile njegove izjave v javnosti. Potrdil je trdno partnerstvo med državama.
