Uvodoma je izpostavila, da je njihova misija namenjena nadzoru in ne gre za sodišče. Poleg tega gre za dlje časa trajajoč proces in ne enkraten dogodek oz. obisk, po katerem bi podali razsodbo, je poudarila. Spomnila je, da so v zvezi z vprašanji zlasti na področju svobode medijev že pred obiskom opravili nekaj krajših sestankov.
V treh dneh obiska se je skupina srečala s predstavniki nacionalnih oblasti, civilne družbe, nevladnih organizacij in medijev - po besedah in 't Veldove z "zelo širokim naborom igralcev". "Resnično so poskušali dobiti tako široko sliko, kot je le mogoče," je dejala na novinarski konferenci v Ljubljani.
Želeli so se srečati tudi s premierjem Janezom Janšo in nekaterimi ministri, a da žal niso bili dosegljivi. Vodja misije upa, da bo priložnost za pogovor kdaj v prihodnosti, ker bi bilo zelo pomembno slišati njihova stališča.
Skupina se sedaj vrača v Bruselj, kjer bo pripravila poročilo z ugotovitvami. V prvih opažanjih pa je in 't Veldova kot zelo pomirjujočo ugotovitev izpostavila, da javne institucije v Sloveniji delujejo dobro.
Med težavami je medtem izpostavila zlasti ton javne razprave. "Tudi člani vlade se zapletajo v debato, ki mislim, da ni primerna za civilizirano in demokratično družbo (...) in vodi v ozračje nezaupanja, sovražnosti in ustrahovanja ter (...) zasaja dvom v javne institucije, pa tudi med njimi," je dejala.
V številnih primerih vidijo tudi, da se odlagajo in zavlačujejo odločitve o imenovanjih ali nakazilu sredstev, o čemer nato potekajo bitke na sodiščih. V tej luči je kot nujno situacijo, ki jo je treba nasloviti, izpostavila zlasti financiranje Slovenske tiskovne agencije. Ne bi se smelo zgoditi, da bi STA propadla, preden bi sodišče eventualno ugodilo njeni tožbi, je dejala.
Kot je kasneje dodala v krajšem pogovoru za STA, naj bi evropski poslanci v kratkem pozvali vlado, naj ne čaka na odločitev sodišča in takoj začne financirati STA, ker je k temu zavezana.
Zaskrbljeni so tudi zaradi zamud pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev, pa tudi pri imenovanju drugih tožilcev v Sloveniji.
Poleg tega po njenih besedah v Sloveniji opažajo veliko polarizacijo, "kot da so prebivalci razdeljeni na dva tabora". "Mislim, da je samo ena Slovenija in samo en slovenski narod," je dejala in dodala, da je takšna raven razdeljenosti, ki postaja dialog gluhih, zaskrbljujoča.
"Ton debate ni neškodljiv in ni nedolžen. V drugih državah smo videli, kako lahko vodi v erozijo zaupanja v demokratične institucije in celo v napad na demokratične institucije," je dejala in dodala, da sicer Slovenija še ni tam.
V Sloveniji so namreč institucije zelo žive, obstaja jasna in zelo močna demokratična ozaveščenost, je dodala po novinarski konferenci v krajšem pogovoru za STA. "V vsaki državi lahko pride do konfliktov med institucijami, a če vlada spodbuja nezaupanje v demokratične institucije, potem ste na spolzkih tleh", je poudarila.
Pri tem je glede možnosti ukrepanja EU na področju vladavine prava opozorila na omejene pristojnosti, ki jih ima unija. "Osebno menim, da bi morala imeti EU več pristojnosti, obenem pa tudi, da bi morala biti Evropska komisija in še posebej Evropski svet bolj odločna," je opozorila. Kritična je bila do Evropskega sveta, ki po njenem ni sprejel nobene odgovornosti za to, kar se dogaja v nekaterih članicah.
Na vprašanje STA, ali bo EU dovolila, da se v Sloveniji glede vladavine prava zgodi to, kar se je na Madžarskem in Poljskem, je odgovorila: "Močno upam, da ne." Pri tem je poudarila, da je Evropski parlament že zelo zgodaj pozval k sankcijam proti Madžarski in Poljski. Evropski svet, v katerem sedijo voditelji držav članic, pa ima velik vpliv na Evropsko komisijo, zato ta nerada posega, tudi če bi bila bolj drzna in odločna, pa bi za ukrepe morala najti prave instrumente, je dodala.
V odgovoru na novinarski vprašanji na novinarski konferenci, zakaj da so bili na pogovore vabljeni zlasti levi mediji, je dejala, da ne sprejema teze, da sta dve Sloveniji, njihov program pa je bil uravnotežen. Sogovorniki so izražali različna stališča, je dejala. Če je novinar tarča napada ali groženj, zanjo ni pomembno, katere usmeritve je, gre za napad na svobodo medijev.
Glede sestanka s kulturnim ministrstvom, ki je srečanje odpovedalo, ker da evropski poslanci niso pristali na snemanje, je dejala, da jih je ministrstvo pravzaprav prosilo za posnetek sestanka. Vendar teh oni ne delajo, saj da gre pri tovrstni misiji za zasebne in zaupne sestanke. Kot je dodala, tudi tokrat niso naredili izjeme.
Z misijo povezanih tvitov premierja Janše ni želela podrobneje komentirati. "Mislim pa, da imajo tisti na oblasti posebno odgovornost za ton razprave, skrb za to, da krepijo zaupanje v demokratične institucije, ne pa da ga slabijo," je dejala.
Kot je še dodala v odgovoru na novinarsko vprašanje, so govorili tudi o t. i. push-backih na južni meji s Hrvaško. Na tem področju ostaja zaskrbljenost, je dejala, a dodala, da to ne spada v osnovni obseg njihove misije.