Zunanji ministri EU so danes na zasedanju v Pragi dosegli politično soglasje o tem, da se popolnoma zamrzne sporazum med EU in Rusijo o poenostavljenem izdajanju vizumov, je po zasedanju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. To pomeni, da bo izdajanje schengenskih vizumov ruskim državljanom močno oteženo, poroča STA. Slovenija sicer že od samega začetka agresije izdaja vizume v zelo omejenem obsegu, in sicer 10–15 odstotkov tistega, kar se je izdajalo pred agresijo.
“Nisem naklonjena omejevanju turističnih vizumov. Morebitne vizumske omejitve bi preprečile odhod iz države tudi ljudem, ki nasprotujejo Putinovi politiki in želijo zapustiti Rusijo. Menim, da bi bila ukinitev vizumov tvegana poteza, ki bi se lahko vrnila kot bumerang,” je pred kratkim dejala zunanja ministrica Tanja Fajon, a očitno je stališče spremenila pod pritiski svojih kolegov – zunanji ministri EU so danes na zasedanju v Pragi dosegli politično soglasje o tem, da se popolnoma zamrzne sporazum med EU in Rusijo o poenostavljenem izdajanju vizumov. Kljub temu pa tudi v nekaterih drugih državah menijo, da bi morale evropske sankcije kaznovati predvsem ruski vojni stroj, ne pa tudi ruskega ljudstva.
Kot je pojasnil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell, se je od sredine julija bistveno povečalo število prehodov meje iz Rusije v sosednje države, kar je po njegovih besedah postalo varnostno tveganje za te članice EU. Za določene skupine ruskih državljanov je vstop v EU že prepovedan, vendar pa so se na današnjem neformalnem zasedanju v Pragi zunanji ministri strinjali, da je treba narediti več. “Bilo je politično strinjanje, da se popolnoma zamrzne sporazum o poenostavljenem izdajanju vizumov, sklenjen med EU in Rusijo,” je dejal. Doslej je bil že zamrznjen za določene skupine ljudi, kot so uradniki in poslovneži, zdaj pa ne bo veljal za nobenega ruskega državljana, je pojasnil visoki zunanjepolitični predstavnik.
We have seen a substantial increase of border crossings from Russia into neighbouring states. This is becoming a security risk.
We therefore agree today with EU Foreign Ministers on Full Suspension of the EU-Russia visa facilitation agreement. pic.twitter.com/zdowgdOa8F
— Josep Borrell Fontelles (@JosepBorrellF) August 31, 2022
“To bo bistveno zmanjšalo število novih vizumov, izdanih s strani članic EU. Postopek bo namreč zahtevnejši in daljši. To je skupen pristop,” je še povedal Borrell. To bo omogočilo, da bodo lahko države članice vizume izdajale po temeljiti preučitvi vsakega posameznega primera. EU namreč ne želi prekiniti stikov z Rusi, ki so proti vojni v Ukrajini, in z rusko civilno družbo. Borrell je poudaril še, da so razmere v članicah EU, ki mejijo na Rusijo, zahtevne. Zato so se ministri strinjali, da lahko te države sprejmejo ukrepe na nacionalni ravni in tako omejijo vstop v EU. Pri tem pa morajo upoštevati schengenski zakonik.
We have to continue doing three things:
– support Ukraine
– put pressure on Russia
– address the wider fallout of this war that affects the whole world.And we will address the issue of visas for Russian citizens. #Gymnich @EU2022_CZhttps://t.co/Gwq84QpdPc pic.twitter.com/mskzANdoLG
— Josep Borrell Fontelles (@JosepBorrellF) August 31, 2022
Poljska in baltske države, ki mejijo na Rusijo, so sicer že pred koncem zasedanja sporočile, da je zamrznitev sporazuma zgolj “nujen prvi korak”. “Vendar pa moramo drastično omejiti število izdanih vizumov, predvsem turističnih, da bi zmanjšali pritok ruskih državljanov v EU in schengensko območje,” so zapisale države. Poudarile so, da je pri tem treba določiti izjeme, med drugim za disidente in druge humanitarne potrebe, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dokler takšni ukrepi ne bodo v veljavi na ravni EU, pa bodo Estonija, Latvija, Litva in Poljska “razmislile o uvedbi začasnih ukrepov na nacionalni ravni za prepoved izdajanja vizumov ali omejile prehajanje meja ruskim državljanom z vizumi EU”, so še sporočile te države. Estonska premierka Kaja Kallas je že v začetku meseca dejala, da je obisk Evrope “privilegij, pa ne človekova pravica”. Češki zunanji minister Jan Lipavsky pa je ocenil, da v času vojne ni primeren čas za turizem, a da to še ne pomeni, da bi bila ljudem omogočena tudi potovanja iz drugih razlogov – kot so recimo humanitarni.
Sara Kovač