Varuh človekovih pravic pod drobnogled vzel vladne preverbe zaposlitev v prejšnjem mandatu

Pobudo za takšen pregled podala tudi poslanka SDS-a

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je pod drobnogled vzel sklep vlade, ki je naročila pregled zaposlitev in premeščenih od leta 2020. To je storil na lastno pobudo.

Vlada je na prvi seji 1. junija sprejela sklep, s katerim je ministrstva zadolžila, da do 7. junija pregledajo vse zaposlitve, premestitve in napredovanja od 1. januarja 2020 do 1. junija letos. Za koordiniranje sklepa je določila ministrstvo za javno upravo.

Preverba na lastno pobudo

Pri varuhu človekovih pravic so za Slovensko tiskovno agencijo navedli, da zakon o varuhu človekovih pravic v 4. členu določa, da je varuh pri svojem delu neodvisen in samostojen, tako se tudi samostojno in neodvisno odloča o tem, kdaj bo začel postopek na lastno pobudo. Pri tem ni vezan na predloge drugih organov glede obravnave nepravilnosti pri delovanju organov oblasti, s katerimi ti posegajo v človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Obravnaval bo tudi pobudo poslanke SDS-a Anje Bah Žibert in ji odgovoril skladno s postopkom pri varuhu.

Bah Žibert je v torkovem odprtem pismu varuhu dejala, da se z vladnim sklepom vzpostavlja poimenski seznam zaposlenih, pri čemer gre po njenem mnenju za skrb vzbujajoč poseg v več človekovih pravic. Po njenem mnenju bi se varuh moral odzvati na ta sklep, ki naj ne bi imel niti pravne podlage niti stvarnega smisla, bil naj bi neprimeren in ustavno nedopusten. Z vzpostavljanjem takšnega poimenskega seznama gre za skrb vzbujajoč poseg v več človekovih pravic, je navedla.

Kot je naštela, pomeni nedopusten poseg oz. kršenje več členov ustave. Tako gre za nedopusten poseg v ustavno pravico do svobode dela iz 49. člena, v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena, za kršenje 38. člena, ki zagotavlja varstvo osebnih podatkov, in za kršenje 39. člena, ki zagotavlja pravico do svobode izražanja. "Nova oblast bo številne javne uslužbence sankcionirala zgolj zaradi svojih prepričanj in stališč," je posvarila.

Mnenje informacijske pooblaščenke

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je medtem že odločila, da ima vlada pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov javnih uslužbencev, saj gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Kot je pojasnila, so podatki v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca in porabi javnih sredstev po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja prosto dostopni.

Vlada poleg tega v skladu z zakonom o vladi nadzoruje delo ministrstev in je tako glede na sorazmeren obseg podatkov in namen obdelave upravičena do teh informacij, je še dodala informacijska pooblaščenka.