Ne samo Zmago Jelinčič, tudi Milan Krek je želel prestaviti volitve

Direktor NIJZ Milan Krek je s katastrofičnimi številkami, ki jih med epidemijo covid-19 niso beležili v nobeni državi na svetu, najprej branil vladne ukrepe. Zdaj naj bi z njimi poskušal prestaviti volitve.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
torek, 25. 1. 2022, 05:55


milan-krek
Milan Krek je pri branjenju epidemioloških ukrepov vlade izrekel marsikaj, kar nima podlage v stroki. Pripravljen je bil napisati celo pismo predsedniku države Borutu Pahorju, v katerem bi ga opozoril na nevarnost volitev v času epidemije.
STA

Vladni koaliciji pod vodstvom Janeza Janše se izteka čas. Praktično vse raziskave javnega mnenja na prihajajočih volitvah napovedujejo poraz koalicijskih strank, ki želijo skozi parlament spraviti še zadnje predloge zakonov, na položaje v državi pa imenovati lastne ljudi. Tudi zato jim je v interesu, da bi bile volitve čim pozneje.

Pri lobiranju za ta cilj je "umazano delo" za Janšo opravil predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič, ki že več kot leto dni vladajoči koaliciji pomaga zagotavljati manjkajoče glasove v državnem zboru. Pisal je predsedniku države Borutu Pahorju in mu predlagal, naj volitve prestavi na začetek junija. Pahor ga ni uslišal in raje izbral prvi mogoč datum, 24. april. Toda danes razkrivamo, da je imela vlada v igri še močnejše orožje.

Pahorju je namreč pismo z enako vsebino po naših informacijah želel napisati tudi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek. V njem bi zaradi izjemno slabih epidemioloških razmer predlagal čim kasnejšo izvedbo volitev. Pismo bi poslal v imenu NIJZ, torej osemsto zaposlenih, tudi strokovnjakov s področja epidemiologije. Toda pismo je ostalo v Krekovem predalu, saj za to potezo ni dobil podpore v vodstvu NIJZ. Na lastno pest pa ga Pahorju ni upal posredovati.

Zmago Jelinčič je uradno predlagal Borutu Pahorju prestavitev volitev na najpoznejši možen datum.
Zmago Jelinčič je uradno predlagal Borutu Pahorju prestavitev volitev na najpoznejši možen datum.
Primož Lavre

V to ga je verjetno prepričal tudi direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko, ki je pred tednom dni opozoril, da ne obstaja epidemiološki scenarij, po katerem volitev ne bi bilo. "Volitve bodo, ker morajo biti," je dejal. 

Preberite še:
Zakaj mora Milan Krek oditi

Krek se je slišal z direktorjem volilne komisije

Zdaj, ko je Pahor že odločil o dnevu izvedbe parlamentarnih volitev, Krek zanika, da bi si kadarkoli prizadeval za njihovo preložitev na poznejši čas. "Osebno ne ocenjujem niti si ne prizadevam na tem področju vplivati na kogar koli, saj to ni v moji, še manj pa pristojnosti NIJZ. Izvedba volitev je v pristojnosti DVK in ostalih odločevalcev. Volitve se lahko izvedejo vedno z upoštevanjem takratnih epidemioloških razmer in z namenom zagotavljanja čim bolj varnega poteka volitev," je za necenzurirano.si dejal Krek in dodal: "Stroka bo pri tem sodelovala z nasveti za čim varnejši potek volitev, neodvisno od tega kdaj bodo potekale." 

Krek pa je potrdil, da je bil v stiku z Vučkom. "Na vprašanje o izvedbi prihajajočih volitev v času epidemije sem mu na kratko pojasnil, da je to vprašanje za strokovno svetovalno skupino. Z epidemiološkega vidika je v tej fazi epidemije nemogoče oceniti, kakšne bodo v resnici epidemiološke razmere v mesecu aprilu," je pojasnil Krek. "V tem tednu je načrtovan delovni sestanek, na katerem bodo sodelovali predstavniki strokovne svetovalne skupine, NIJZ in drugih strok in predstavniki odločevalcev," je še poudaril Krek.

Direktor službe DVK Dušan Vučko je bil neomajen: "Volitve bodo, ker morajo biti."
Direktor službe DVK Dušan Vučko je bil neomajen: "Volitve bodo, ker morajo biti."
Primož Lavre

Preberite še:
Milan Krek išče pot do opozicije

Zaskrbljeni Milan Krek proti vsem

A naše informacije nam je potrdilo več, med sabo nepovezanih virov. Tudi sicer Krek že ves čas epidemije novega koronavirusa zvesto sledi politični agendi Janševe vlade, ki ga je med prvim valom imenovala na položaj direktorja NIJZ. Njegovi javni nastopi pogosto niso imeli zveze z dejstvi, zaradi česar je eden najbolj odgovornih za nizko zaupanje javnosti v javne institucije, s tem pa tudi neuspešno prepričevanje ljudi v cepljenje.

V zadnjih tednih, ko zaradi prevlade omikrona tako v Sloveniji kot po svetu beležimo rekordno število novih okužb, je tako Milan Krek eden redkih, ki opozarja, da "je vrag vzel šalo" in da je omikron bistveno nevarnejši od preostalih različic virusa.

Toda podatki o hospitalizacijah in smrtih kažejo ravno nasprotno sliko. V obdobju od 3. januarja do danes so namreč v Sloveniji potrdili 144.463 novih okužb, večino z omikronom. V tem času so v bolnišnice na novo sprejeli 1231 ljudi. Umrlo je 169 ljudi. Za primerjavo: v obdobju od 2. do 23. novembra lani so v Sloveniji potrdili 70.389 novih okužb, hospitaliziranih pa je bilo 2257 ljudi. Umrlo je 347 ljudi. Verjetnost, da nekdo po okužbi konča v bolnišnici, se je torej zmanjšala za kar tri četrtine.

V Sloveniji beležimo rekordno število novih okužb z novim koronavirusom. Samo  v zadnjem tednu dni je bilo v povprečju več kot 10.000 okužb na dan.
V Sloveniji beležimo rekordno število novih okužb z novim koronavirusom. Samo v zadnjem tednu dni je bilo v povprečju več kot 10.000 okužb na dan.
Covid-19 Sledilnik

To Kreka ni prepričalo. V začetku januarja, ko so v UKC Maribor odkrili prvega bolnika z omikronom, je opozoril, da nova različica koronavirusa ni blaga in da se "v svetu povečujejo hospitalizacije in umrljivost z omikronom". V svojih napovedih je šel še dlje: "Na mizi je vse, tudi policijska ura." V istem dnevu so iz mariborske bolnišnice sporočili, da osebe niso sprejeli zaradi covidne pljučnice, ampak zaradi drugega medicinskega stanja. Ob testiranju pa so naključno odkrili omikron.

Raven hospitalizacij še zdaleč ne sledi številu novih okužb.
Raven hospitalizacij še zdaleč ne sledi številu novih okužb.
Covid-19 Sledilnik

Teden dni pozneje je direktor NIJZ spet udaril. Slovenski javnosti je pojasnil, da ne verjame Evropski agenciji za zdravila (EMA). Ta je opozorila, da nenehno cepljenje s poživitvenimi odmerki ni vzdržna rešitev, saj da smo na prehodu iz pandemičnega v endemično stanje, kakršnega na primer poznamo pri prehladu ali gripi. Poleg tega bi lahko poživitveni odmerki, ki za zdaj še niso prilagojeni na različico omikron, oslabili imunski sistem cepljenih. Torej bi dosegli ravno nasprotno od želenega.

"Od samega začetka sem v tej igri in ne verjamem kaj dosti temu. Virus se je še zmeraj znašel in izkazal za še močnejšega," je govoril Krek. "Tako, da vse te govorance sprejemam kot medijski pristop, malo sproščanja ljudi, saj da ni tako hudo," je povedal. Po njegovem mnenju je omikron v resnici petkrat hujši od predhodnih različic. Na kakšni podlagi temelji ta ocena, ni razkril.

Preberite še:
Obvezno cepljenje bi sprožilo upor #intervju

"Epidemija bo trajala do aprila"

Prvi varuh zdravja v državi se na lastne izračune očitno zanaša tudi pri napovedih, kdaj bo epidemija dosegla vrh.

Po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja je dobra novica, da v bolnišnicah pri omikron različici koronavirusa zaenkrat ne beležijo večjega porasta števila covidnih bolnikov.
Po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja je dobra novica, da v bolnišnicah pri omikron različici koronavirusa zaenkrat ne beležijo večjega porasta števila covidnih bolnikov.
STA

Konec prejšnjega tedna so namreč na Inštitutu Jožef Stefan oznanili, da bi se lahko aktualni val obrnil čez dober teden dni. "Vrh števila potrjenih okužb bomo predvidoma dosegli do konca januarja, vrh v bolnišnicah pa predvidoma v prvi polovici februarja. Zasedenost bolnišnic, predvsem enot intenzivne terapije, bo predvidoma bistveno manjša kot na vrhuncu četrtega vala," so ugotovili na inštitutu. Z njimi se je strinjal minister za zdravje Janez Poklukar, ki je nekaj dni pred tem ugotovil, "da vrha ne bomo dosegli 27. januarja, kot so domnevali epidemiologi, ampak nekaj dni pozneje".

Krek je medtem še včeraj za Radio Slovenija razlagal, da vrha ni mogoče napovedati. "Verjetno bomo vrh prenesli v sredino februarja, epidemija se zato podaljša vse do aprila," meni. To pomeni, da bi bili z velikim številom okužb po Krekovih besedah soočeni vsaj do meseca, ko bi morale biti na sporedu volitve. Parlamentarne, predsedniške ali lokalne volitve so sicer med pandemijo nemoteno izpeljale številne evropske države: Nemčija, Nizozemska, Češka, Bolgarija, Albanija, Ciper, Islandija ... Prihajajočo nedeljo jih bodo na Portugalskem, nato pa letos še v Franciji, Latviji, na Švedskem, na Madžarskem, v Srbiji ...