Četrtek zvečer je udarni termin na ameriških televizijah. Niso se po naključju takrat vrtele najuspešnejše serije, od Prijateljev do Velikih pokovcev. Drevi pa na sporedu ne bo nič prijateljskega in humorističnega. Skoraj vse velike ameriške televizije, NBC, ABC, CBS, novičarske MSNBC, CNN ter druge, razen Fox News bodo ob osmih zvečer (po vzhodnem času) v živo prenašale začetek javnih zaslišanj posebnega odbora predstavniškega doma, ki preiskuje okoliščine vdora privržencev predsednika Donalda Trumpa v zvezni kongres januarja lani.
Prenos v udarnem terminu daje dogodku posebno težo. Odbor naj bi zato na današnjem prvem javnem zaslišanju, ki mu jih bo sicer sledilo še nekaj, predstavil svoje najpomembnejše ugotovitve po pogovoru z več kot tisoč pričami, pregledu več kot 125.000 pridobljenih dokumentov in desetih mesecih dela. Sedem demokratskih in dva republikanska člana odbora so v tem času preiskovali vse dogodke od predsedniških volitev 3. novembra 2020 prek Trumpovih trditev o volilni kraji in poskusov spremembe izida volitev do poskusa preprečitve njihove potrditve 6. januarja v kongresu, ko je vanj vdrlo več sto ljudi.
Bo kaj prelomno novega?
Današnja predstavitev bo namenjena predvsem ameriški javnosti, ki pa je o dogajanju veliko izvedela že iz sojenja predsedniku Donaldu Trumpu, ki ga je lani doletela ustavna obtožba, pa je bil v senatu oproščen. Zato je veliko ugibanj predvsem o tem, kaj novega ima odbor v rokah. V njegovem uradnem sporočilu napoveduje prikaz »doslej še ne videnega materiala (…) o usklajenem, večstopenjskem poskusu spremembe izida predsedniških volitev leta 2020 in preprečitve prenosa oblasti«. Republikanska članica odbora Liz Cheney, ki je zaradi sodelovanja v odboru črna ovca v stranki, je za CBS dejala, da gre za »izredno dobro organizirano, srhljivo« zaroto. Tudi nekateri drugi kongresniki in člani odbora, ki ga vodi demokratski kongresnik iz Misisipija Bennie Thompson, napovedujejo »problematična razkritja«.
O mnogih dokumentih, ki jih je odbor pridobil, in pričanjih so ameriški mediji že poročali. Denimo o precej izdelanih zamislih, kako bi republikanci v nekaterih zveznih državah, kjer imajo v kongresih večino, pa je Trump tam izgubil, izvolili svoje elektorje, ki bi v nasprotju z uradnim izidom volitev oddali glasove za republikanca. Ali o tem, kako je šefa kabineta podpredsednika Mika Pencea skrbelo za njegovo varnost, ker ni poskusil preprečiti potrditve volilne zmage demokrata Joeja Bidna. Med bolj izstopajočimi naj bi bili tudi dokumenti šefa Trumpovega kabineta Marka Meadowsa o tem, kdo vse je komuniciral s predsednikom med vdorom v kongres.
Pravosodno ministrstvo s svojo preiskavo
Da odbor predstavlja svoje ugotovitve zdaj, je razumljivo, saj časovno noče seči v jesenski predvolilni čas. Obenem se demokratom obeta izguba večine v predstavniškem domu in s tem konec dela odbora, ki se je že tako ali tako spoprijemal s sodnimi poskusi Trumpa, da ohrani zaupnost dokumentov njegove Bele hiše, sklicujoč se na predsedniški privilegij. Nekateri njegovi tesni sodelavci pa so zavrnili sodelovanje na zaslišanjih in si prislužili ukor odbora. Proti dvema, svetovalcu Stevu Bannonu in trgovinskemu svetovalcu Petru Navarru, pa je zato stekel tudi kazenski postopek.
Kongresni odbor ima na podlagi svoje preiskave možnost, da ob sklepnem poročilu pravosodnemu ministrstvu naznani kazniva dejanja Trumpa ali koga drugega. Kot je poročal New York Times, so mnenja članov odborov o tem deljena. Pravosodno ministrstvo na podlagi naznanila sicer ne bi bilo dolžno ukrepati. Vendar pa tudi samo preiskuje dogodke 6. januarja in bi lahko na podlagi te preiskave kazensko preganjalo bivšega predsednika. Pravosodni minister v Bidnovi vladi, Merrick Garland, je bil tarča kritik iz vrst demokratov, da preiskava teče prepočasi in je premalo odločna. Pravosodno ministrstvo se je namreč najprej osredotočilo na tiste, ki so vdrli v kongres, nekateri analitiki pa ocenjujejo, da primer gradi od spodaj navzgor in da to lahko pelje tudi do Trumpa, če bi bili dokazi dovolj trdni.
