Ursula von der Leyen: Putin ne more določati, kakšna naj bo EU

Predsednica evropske komisije tudi za Delo o glavnih izzivih glede Ukrajine, prihodnosti EU, energetike.
Fotografija: Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je prepričana je, da je obnova  Ukrajine v vitalnem interesu EU. »V našem strateškem interesu je, da dinamična demokracija premaga grozno vojno in da ne bo na meji spodletela država,« je dejala. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP
Odpri galerijo
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je prepričana je, da je obnova  Ukrajine v vitalnem interesu EU. »V našem strateškem interesu je, da dinamična demokracija premaga grozno vojno in da ne bo na meji spodletela država,« je dejala. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP

»Ponosni smo lahko, kako močno so EU in evropski državljani enotni v odločnosti pri podpori Ukrajini proti agresiji, brutalnemu vojaškemu napadu v 21. stoletju v našem sosedstvu,« je povedala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.

V pogovoru z majhno skupino bruseljskih dopisnikov evropskih časopisov, tudi Dela, je govorila predvsem o evropski perspektivi Kijeva. Odločitev Bruslja, da predlaga podelitev statusa kandidatke Ukrajini, temelji na narejenem napredku v zadnjih osmih letih. Je delujoča parlamentarna demokracija in njena administracija uspešno deluje, je prepričana Ursula von der Leyen.

»Reforme so bile uspešne, kar se vidi pod stresnim testom vojne, v vsakodnevnem sodelovanju z Ukrajino, v delovanju občin, regij in tudi vladne ravni,« je dejala. Odločitev o statusu kandidatke bo sicer sprejeta na vrhu EU konec tedna.

Povojna obnova bo velik zalogaj

Financiranje povojne obnove Ukrajine bo velik finančni zalogaj. Predsednica evropske komisije je prepričana, da je obnova Ukrajine v vitalnem interesu EU. »V našem strateškem interesu je, da dinamična demokracija premaga grozno vojno in da ne bo na meji spodletela država,« je dejala.

»Ne smemo dovoliti, da Putin določa, kako zgleda EU in kako organiziramo svojo sosedsko politiko,« pa je dejala glede tega, ali bi v EU lahko Gruzija, Moldavija in Ukrajine vstopile kot države, ki ne nadzirajo delov svojega ozemlja.

Evropska perspektiva Zahodnega Balkana po njenih besedah ni v senci podpore Ukrajini, saj da so tamkajšnje države že napredovale na poti proti EU. Tudi Bosna in Hercegovina bi ob izpolnitvi nekaj pogojev lahko postala kandidatka in hitro začela pristopna pogajanja.

image_alt
Evropska perspektiva od Sarajeva do Tbilisija

Brez veta v zunanji politiki?

Zagovarjala je tudi predlog, da bi v EU odpravili soglasno odločanje na področju zunanje politike in namesto tega uvedli kvalificirano večino. »Žalostno je videti, da EU prepogosto ostaja tiho, ker nismo dosegli soglasja o svojem stališču,« je ocenila.

Novi dobavitelji energentov, bolj varčna raba energije velike naložbe v obnovljive vire je po njenih besedah kombinacija, s katero bomo postali neodvisni od ruskih fosilnih goriv. »Težko bo. A ko bomo nekega dne gledali nazaj, bomo rekli, da smo se z naložbami čiste tehnologije in dobave energije, usmerjene v prihodnost, rešili odvisnosti od ruskih fosilnih goriv,« je dejala.

Več v jutrišnjem Delu

Preberite še:

Komentarji: