Pogozdovánje
V nasprotju z nekaterimi drugimi državami pri nas množično krčenje gozdov na srečo ni problem. Zgodi se le v naravnih katastrofah, kot na primer v požarih, ki so pred tedni divjali na Krasu. Ker pa po vsakem dežju posije sonce (upamo, da bo po tem predolgo trajajočem soncu začelo tudi deževati), pride po katastrofi čas za obnovo, torej za pogozdovanje uničenega gozda. To bo zahtevno, saj so tla vroča in izsušena, zemlje malo, gozd pa bo za obnovo v stanje, kot je bilo pred požarom, potreboval desetletja.
Na portalu Fran se besedna zveza pogozdovanje krasa oziroma kraških tal pojavi v več geslih, kar kaže, da je pogozdovanje Krasa že stalnica.
Zanimivo je, da požari v naravi niso nujno nekaj slabega. Ponekod, na primer v ameriških parkih sekvoj, jih sprožajo načrtno, kajti sekvoje so proti njim dobro odporne in po požarih rastejo hitreje, saj jim ni treba tekmovati za hranila z drugimi rastlinami. Problem se pojavi, ko ogenj uide izpod nadzora, saj takrat uniči vse pred sabo.
Narava je na katastrofe sicer zelo dobro pripravljena. Sama od sebe se bo obnovila prej ali slej, seveda pa je prav, da ji pri tem pomagamo, sploh če sprejmemo dejstvo, da smo za vsaj nekaj vročine krivi prav mi.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: Dejan Gabrovšek.
