Ustvarjalci enkratnega plesnega dogodka Rdeči oktober so: koreografinja Mateja Bučar in vizualni umetnik Vadim Fiškin ter plesalke Katja Legin, Tina Valentan in Kristina Aleksova. Foto: Kino Šiška
Ustvarjalci enkratnega plesnega dogodka Rdeči oktober so: koreografinja Mateja Bučar in vizualni umetnik Vadim Fiškin ter plesalke Katja Legin, Tina Valentan in Kristina Aleksova. Foto: Kino Šiška

"Kaj je tisto, kar nas animira, kaj je povod za gibanje, kaj nas obrača in pleše? Kdo ali kaj vzgiba koga ali kaj? Zdi se, da je gibalo v poznem kapitalizmu shizofreno podivjalo – ne le, da ni osrediščeno, je razdrobljeno, izmikajoče, kopiči se in sili v nenehno iskanje novega objekta," se sprašuje dramaturginja, kritičarka in teoretičarka Pia Brezavšček.

"Dogodek Rdeči oktober nam omogoči, da vstopimo v drobovino želečega stroja, in morda bo znova prav oktober tisti revolucionarni mesec, ko se bo vse – poklopilo," še doda.

V enkratni plesni predstavi za odrasle Rdeči oktober samogibni rdeči čeveljci vstopijo v odnos s tremi plesalkami, Tino Valentan, Katjo Legin in Kristino Aleksovo.

Predstava na dveh odrih: za odrasle in otroke

Kolofon

Ideja/koreografija: Mateja Bučar
Ideja/vizualna podoba: Vadim Fiškin
Gib/ples/soustvarjanje: Kristina Aleksova, Katja Legin, Tina Valentan
Zvok, glasba: S. Kurjohin, F. Chopin, J. S. Bach, B. Savski ...
Tehnologija: Zavod ZET, Borut Savskitekst: Pia Brezavšček
Produkcija: DUM-društvo umetnikov,
Koprodukcija: Kino Šiška, Lutkovno gledališče Ljubljana
Projekt podpirajo: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za Kulturo, Ministrstvo za kulturo RS

Princip bodo paralelno razvijali na dveh oziroma celo treh različnih ravneh: na otroški v Lutkovnem gledališču Ljubljana (Rdeči čeveljci), ki pa jo bodo ob večernih urah igrali v različici tudi za odrasle, in v Kinu Šiška (Rdeči oktober), kjer bodo v prizorišče "rdečega dogodka" spremenili celotno Katedralo.

Dogodek je nastal v produkciji DUM – društva umetnikov ter koprodukciji Kina Šiška in Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Rdeči čeveljci so Andersenova pravljica o deklici, ki so ji odsekali noge, ker zaradi čeveljcev ni mogla mirovati. Kot je za časopis Dnevnik povedala Mateja Bučar, so jo rdeči čeveljčki že dolgo zanimali, "a ne v tej strašljivi Andersenovi različici, ki ima manj strašne, a ravno tako religiozne srednjeveške korenine. V Andersenovi pravljici se punčka, ki greši, saj hodi v cerkev z rdečimi čeveljčki, lahko odreši le prek grozljive kazni: pot v nebesa je mogoča le, če ji odsekajo nogice".

Vadim Fiškin je dodal, da te religiozne moralke seveda niso hoteli uprizarjati, saj ju je zanimal predmet ali nekaj zunanjega, ki neutrudno giblje človeka in ga morda tudi sili v ples. "Je to res zunanja (pri)sila ali pa notranja, morda naše nezavedno? Zanimalo nas je 'podrediti telo' predmetu kot gonilu, ki človeka sili v akcijo, v gibanje (...) V nekakšno nezaustavljivost pravzaprav, ki vedno hoče tudi spreminjanje; materialnost med telesnim in predmetnim je izredno zanimiva, še posebej za ples."

Foto: Kino Šiška
Foto: Kino Šiška

V predstavo bodo vključili tudi film Lov na rdeči oktober iz leta 1990, in sicer kot ready made, nekoliko spremenjen, zdaj bo rdeč, dialoge so odstranili, ostali bodo le zvoki. "Tako bo podmornica iz filma odsev Katedrale, ki sama deluje kot nekakšna ogromna podmornica," je za časopis še povedal Fiškin.

Dogodek Rdeči oktober nam torej omogoči, "da vstopimo v drobovino želečega stroja. Vsi se nenehno sklapljamo v želeče stroje – z ljudmi, neljudmi, predmeti, boti, kodami, občutki. Morda bo ponovno ravno oktober tisti revolucionarni mesec, ko se bo vse – poklopilo (ujelo)," še dodaja Pia Brezavšček.