Luksemburški zunanji minister ostro proti drži Janše in Kurza glede beguncev

Jean Asselborn je pred današnjim srečanjem ministrov EU dejal, da upa na to, da bo na njem izraženo nasprotovanje Sebastianu Kurzu in Janezu Janši, "ki se definitivno nahajata na liniji Viktorja Orbana, Marine Le Pen in Mattea Salvinija". Poudaril je, da je pomembno, da se sprejmejo afganistanski begunci. 

Kot poroča Welt, sta avstrijska in slovenska vlada sporočili, da v okviru programov ZN za preselitev ne bosta zagotovili nobenega kontingenta za posebej ranljive begunce. "Slovenija se je sicer vsaj strinjala, da sprejme nekatere posameznike, ki so delali za Nato in EU," navaja časnik, Asselborn pa pravi, da sta državi "zavrnili neposredno humanitarno solidarnost v tem izjemno dramatičnem trenutku za vse prizadete državljane Afganistana". Luksemburški zunanji minister se je zavzel za to, da bi EU omogočila sprejetje med 40.000 in 50.000 afganistanskih beguncev. 

Kot je pojasnil, v skupino ogroženih Afganistancev spadajo predvsem dekleta, ženske in borci za človekove pravice. Asselborn je dejal, da bosta samo Združeno kraljestvo in Kanada sprejeli po 20.000 ranljivih Afganistancev.

Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg pa je izjave luksemburškega kolega označil za "ceneni populizem" in zlorabo tragične situacije v Afganistanu. Po njegov mnenju so kritike na račun Kurza "enostavno absurdne" in ob tem izpostavil, da je Avstrija po sprejetih afganistanskih beguncih glede na število prebivalcev na četrtem mestu na svetu in drugem v Evropi. "Bilo bi dobrodošlo, če bi Asselborn pokazal podobno mero solidarnosti in humanosti. Da bi mu to uspelo, bi moral sprejeti šestkrat več Afganistancev, kot jih sedaj živi v Luxemburgu," je povedal avstrijski zunanji minister in dodal, da bi morda "šele tedaj bil v položaju, ko bi lahko dajal nasvete". 

Slovenski notranji minister Aleš Hojs pa je izjave luksemburškega ministra označil za "precej neprimerne". Slovenija je po besedah Hojsa jasno povedala, da v tem trenutku ne podpira kakršnega koli odpiranja humanitarnih koridorjev. Nihče si ne želi ponoviti krize izpred šestih, sedmih let, je ob prihodu na izredno zasedanje notranjih ministrov EU dejal slovenski minister, ki trenutno predseduje Svetu EU.

Kar se sprejema ranljivih skupin iz Afganistana v Slovenijo tiče, pa je slovenska vlada že odločila, da bo pri preselitvi tistih sodelavcev, ki so sodelovali z EU ali Natom in so sedaj nameščeni v Španiji, sodelovala, je še pojasnil Hojs. "Kakršno koli drugo relociranje ali kar tako na splošno jemanje, posebej ne tistih moških, ki namesto da bi doma branili žene, otroke in ranljive skupine, v najboljših letih iz države bežijo, teh pa v tem trenutku ali pa na splošno nismo pripravljeni sprejeti," je pojasnil na novinarsko vprašanje.

Asselborn, ki je pristojen tudi za priseljevanje, se danes udeležuje zasedanja notranjih ministrov v Bruslju. Kot je pojasnil ob prihodu na srečanje, je njegova kritika uperjena proti stališču avstrijskega kanclerja predvsem v smislu, da mu, skupaj s premierjem iz Slovenije, pravzaprav pride na misel, da "ja ne pridejo kaki begunci v Evropo". Ravno to je po njegovem mnenju v tem trenutku napačno.

Neuradno je Luksemburg edina članica, ki nasprotuje sprejetju današnje skupne izjave ministrov. Kot je ob tem povedal Hojs, se bosta s kolegom srečala verjetno že pred samim zasedanjem. Asselborn je "eden tistih, ki nekako še zmeraj dvomi v sprejem tako oblikovane izjave".

"To je prvič v 17 letih, da se ne strinjam z izjavo predsedstva," je nasprotovanje izjavi pojasnil Asselborn. Kot je še dejal, to ni storil zaradi samega blokiranja, ampak ker je trdno prepričan, da bi se lahko EU bolj vključila v te "zelo zelo dramatične razmere v Afganistanu", in sprejela ljudi, ki so v smrtni nevarnosti.

Asselborn se je pri tem zavzel, da bi v današnjo skupno izjavo ministrov vključili povezavo na izjavo skupine G7 iz 24. avgusta. Omenjena izjava G7 govori med drugim, da "moramo tudi mi narediti napore", da ženske, otroci, novinarji in drugi, ki so v smrtni nevarnosti, dobijo neko življenjsko perspektivo, da "EU ne gleda stran", je dejal.

Ali bodo ministri na koncu vendarle sprejeli skupno izjavo, z gotovostjo ni mogoče trditi, je še povedal Hojs. Slovenska stran, tudi sam Hojs v pogovorih z drugimi ministri, se je "maksimalno potrudila", da bi bila skupna izjava sprejeta, seveda pa zmeraj obstaja možnost, da ne bo, je še dejal slovenski minister.

Ministri so se na zasedanju posvetili aktualnemu razvoju dogodkov v Afganistanu, zlasti njihovemu vplivu na morebitne migracijske in varnostne razmere za EU, in iskanju skupnega odziva unije nanje. O konkretnih številkah glede preselitev danes ne bodo govorili, je še povedal Hojs.

Nemški notranji minister Horst Seehofer se je sicer pred začetkom zasedanja izrekel proti konkretnim številkam za ogrožene ljudi iz Afganistana. "Menim, da ni zelo pametno, da sedaj tukaj govorimo o številkah, ker številke seveda nekaj sprožijo," je dejal in dodal, da ne želijo sprožiti "učinka vabe" za ljudi.

Kritičen je bil tudi do luksemburškega kolega, ki da zaradi nezadostnih zagotovil podpore ljudem blokira skupno izjavo. "Gospod Asselborn bi moral malo natančneje opazovati težave, ki jih imajo velike države v Evropski uniji," je dejal Seehofer. Tukaj ne govorimo o nekaj sto ljudeh, ampak o več tisoč, ki so že sedaj v Nemčiji, je še dejal.

Hojs: Današnja razprava je bila zelo konstruktivna

Ministri za notranje zadeve EU so na današnjem izrednem zasedanju v Bruslju sprejeli skupno izjavo o odzivu Unije na razmere v Afganistanu ter morebitnem vplivu na migracijske in varnostne razmere v EU.

"Današnja razprava je bila zelo konstruktivna. Veseli me, da smo se države članice na morebitne vplive razmer v Afganistanu na EU odzvale enotno in sprejele skupno izjavo," je po koncu zasedanja povedal minister za notranje zadeve in predsedujoči Svetu EU Aleš Hojs.

Svet se je zavzel za nadaljnjo evakuacijo oseb, ki so sodelovale z EU in državami članicami in so po napadih na kabulsko letališče še v Afganistanu. Ob tem so ministri pozvali tudi k nujnosti stabilizacije razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne pomoči ranljivim.

"Zavzeli smo se za krepitev podpore tretjim državam, ki gostijo veliko število migrantov in beguncev," je dejal Hojs in dodal: "Tem državam je treba pomagati tudi pri zagotavljanju ustreznih sprejemnih zmogljivosti, države članice se bodo prostovoljno odločale tudi za pomoč v obliki trajnih preselitev."

Notranji ministri so Evropsko komisijo pozvali k dodatni finančni pomoči tem državam. "Ostajamo odločeni, da s podporo agencij, predvsem Frontexa, učinkovito ščitimo zunanje meje EU in preprečujemo nezakonite vstope," je enotno stališče Sveta EU povzel minister Hojs. "Ključno je, da še naprej skrbimo za visoko stopnjo varnosti v EU, zato bomo intenzivno spremljali razmere v Afganistanu, ki lahko vplivajo na varnostne razmere v EU, zlasti na področju terorizma in organiziranega kriminala."

Pri vseh ukrepih je ključna vloga agencij EU, kot so Frontex, Europol in Evropski azilni podporni urad, ki bodo v okviru svojih mandatov izdelale ocene ogroženosti in okrepile delo na zunanji dimenziji migracij, da preprečijo nezakonite migracije in tihotapljenje migrantov.