Medtem ko bi se morala splošna olajšava pri dohodnini prihodnje leto v skladu z veljavnim zakonom zvišati na 5500 evrov in nato do leta 2025 postopno do 7500 evrov, se bo po predlogu vladne novele zakona zvišala le še 1. januarja 2023, in sicer le na 5000 evrov. Pri tem znesku bo ostala tudi v prihodnje, je dejala Suzana Lep Šimenko in dodala, da se zdi to predlagateljem razpisa referenduma glede na trenutne razmere in vsesplošno draginjo skrajno nesprejemljivo.
Nasprotujejo tudi spremembam sistema normirancev, nerazumno se jim zdi povečanje obremenitev kmetov, opozarjajo na zvišanje obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem. »To bo strošek zagotovo preneslo na najemojemalce,« je dejala poslanska SDS.
Aktualna vlada je po njenih besedah izbrala popolnoma napačno pot. Medtem ko je prejšnja vlada Janeza Janše vsem omogočila zvišanje davčne olajšave, pa vlada Roberta Goloba ravna ravno obratno, meni.
Vlada predloga za razpis referenduma ne podpira. »Upoštevati je treba razmere, v katerih smo, in razmere, ki še prihajajo,« je dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič. Tako so predlagane spremembe pri dohodnini le del širšega svežnja ciljno usmerjenih ukrepov na področju obvladovanja draginje v teh negotovih časih, je povedal in naštel vrsto ukrepov, ki jih je z namenom blažitve posledic energetske krize za prebivalce in gospodarstvo doslej sprejela vlada.
Da bodo glasovali proti razpisu referenduma, so napovedali v vseh treh poslanskih skupinah koalicije. »Predlog za posvetovalni referendum je še en manever sedanje opozicijske stranke,« je dejala Andreja Živic (Svoboda).
Zakon za tiste z več nepremičninami in zelo visokimi dohodki
»Namen predlagatelja je le eden - nagajati,« je dodal Milan Jakopovič (Levica). Veljavni zakon je bil po njegovih besedah napisan za tiste z višjimi prihodki, lastnike kapitala ter najemodajalce z več nepremičninami. Tem je namenil obsežne davčne odpustke, je dejal in dodal, da pa tistim z najnižjimi prihodki ni prinesel nič ali zelo malo.
Podobnega mnenja je Soniboj Knežak (SD). »Znova smo priča zavlačevalnim manevrom poslancev SDS,« je dejal in dodal, da se v SDS poslužujejo zahteve za posvetovalni referendum, ker zakonodajni referendum na temo davčnih obveznosti ni mogoč.
Knežak je soglašal s predlagatelji, da bi se z dodatnim povišanjem splošne in drugih olajšav doseglo višje neto prihodke zavezancev, a hkrati opozoril, da bi to imelo pomemben vpliv na prihodke državnega proračuna, od katerega vsi pričakujejo povišano sposobnost ukrepanja, da bi v teh nepredvidljivih časih pomagali ljudem in gospodarstvu.
Poslanci NSi se bodo glasovanja vzdržali. S sprejemom nekaterih opozicijskih dopolnil na seji matičnega odbora za finance se je zakonsko besedilo približalo stališčem NSi, je dejal poslanec te stranke Jernej Vrtovec. »Z dopolnili na odboru za finance smo dosegli veliko in smo zadovoljni,« je dejal. Ne strinjajo pa se z dodatno obdavčitvijo plač in višjo obdavčitvijo najemnin, zato razpisu referenduma ne bodo nasprotovali.
Za razpis referenduma bodo tako glasovali le poslanci SDS. »Vlada je glede davčne politike izbrala napačno pot,« je dejal Rado Gladek (SDS) in spomnil, da različne mednarodne institucije Slovenijo že leta opozarjajo na prekomerno obdavčenje plač. Če vladna novela zakona ne bi bila sprejeta, bi skupaj do leta 2025 ljudem ostalo neposredno v denarnicah 450 milijonov evrov več denarja, je dejal in menil, da bi morala vlada prihranke v državnem proračunu najti drugje in ne v denarnicah državljanov.
DZ bo o pobudi za razpis referenduma glasoval še danes. Če jo bo zavrnil, bo lahko sledilo glasovanje o predlogu novele zakona, ki jo vlada izpostavlja kot enega od ključnih instrumentov za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti v teh negotovih časih. Biti pa mora sprejeta do konca leta, če naj bo uveljavljena s 1. januarjem 2023.
