Evropski ministri za energetiko se tudi na včerajšnjem četrtem izrednem zasedanju niso zmogli dogovoriti o zgornji meji cene zemeljskega plina na nizozemski referenčni borzi (TTF). Več kot polovica držav ni bila zadovoljna s predlagano ceno 275 evrov za megavatno uro, saj je ta precej višja od aktualnih cen zemeljskega plina na tej borzi. Ta čas se gibljejo med 115 in 120 evri za megavatno uro in so okoli deset odstotkov nad ravnjo v času pred vojno v Ukrajini.
Prav zaradi razhajanj o višini cenovne kapice ministri niso sprejeli nobenega od načeloma že dogovorjenih ukrepov, s katerimi namerava Evropska unija znižati cene zemeljskega plina na trgu. Med drugim gre za obvezno solidarnost pri medsebojni izmenjavi zemeljskega plina v izrednih razmerah ter za prostovoljne skupne nabave zemeljskega plina, s katerimi želijo doseči, da bodo tudi pred naslednjo zimo skladišča zemeljskega plina polna, tako kot so sedaj.
Šampanjec čaka na december
»Nismo še odprli šampanjca, ampak smo steklenice dali na hladno. Tam nas bodo počakale,« je z optimističnim pogledom na sredino decembra, ko se bodo ministri spet sestali, izkupiček včerajšnjega zasedanja povzel Jozef Sikela, minister za industrijo in trgovino Češke republike, trenutno predsedujoče Svetu EU. Tudi evropska komisarka za energetiko Kadri Simson je dejala, da med ministri ni bilo dvomov, da so vsi predlagani ukrepi nujni. »Kljub različnim pogledom je rešitev mogoča,« je dodala.
Članice so se v preteklosti že razhajale pri oceni, ali bi cenovna kapica na zemeljski plin sploh koristila ali pa bi lahko dobavitelje odvrnila od prodaje Evropski uniji. Tokrat pa so bili pogledi različni predvsem glede primerne višine cenovne kapice. Evropska komisija je njeno uvedbo na borzi TTF predlagala zgolj v izrednih razmerah, za njeno avtomatično aktivacijo pa dva pogoja: cena zemeljskega plina bi morala preseči 275 evrov in bi morala biti deset trgovalnih dni zapored vsaj 58 evrov višja od cene utekočinjenega zemeljskega plina.
Številne kritike predlagane cenovne kapice
Številni strokovnjaki menijo, da se bodo ti pogoji težko uresničili in da cenovna kapica sploh nikoli ne bo uporabljena. Prav takšno kritiko predloga evropske komisije je izrazila španska ministrica za energetiko Teresa Ribera: »Zdi se, da so ga oblikovali tako, da se ne bi nikoli uporabil.« S podobnimi kritikami so na ministrsko zasedanje prihajali tudi številni drugi ministri članic. Nezadovoljni so bili v skupini petnajstih držav, med katerimi je tudi Slovenija, ki zagovarjajo uvedbo cenovne kapice na referenčni borzi. »To zagotovo ni to, kar smo želeli v skupini petnajstih držav zagovornic uvedbe cenovne kapice za zemeljski plin. Predlog ni primeren za uporabo,« je ocenila energetska ministrica Malte Miriam Dalli. V skupini petnajstih držav so med drugimi tudi Španija, Belgija, Italija in Francija.
Zadovoljen ni bil niti slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Po njegovi oceni bo treba predlog konkretno popraviti, za Slovenijo pa bi bila sprejemljiva omejitev cene zemeljskega plina pri 150 evrih za megavatno uro. Prav tako je Slovenija nezadovoljna s tem, da predlog komisije predvideva zgolj zamejitev cen zemeljskega plina za en mesec vnaprej – Slovenija bo po besedah Kumra zahtevala, da se jih zameji za eno leto vnaprej. Še najostrejša je bila poljska ministrica za podnebje in okolje Anna Moskwa: »Trenutni predlog cenovne kapice ni sprejemljiv niti za eno državo. Po vseh teh mesecih razprav je predlog slaba šala.«
Po drugi strani cenovni kapici, čeprav so nanjo načeloma že pristali, še naprej nasprotujejo v Nemčiji, na Nizozemskem, v Avstriji in na Finskem. V omenjenih državah se bojijo, da bi se dobavitelji zemeljskega plina preusmerili na druge trge, kjer bi bili trgovci za zemeljski plin pripravljeni plačati več.
