Foto: Pixabay/Alexas Fotos
Foto: Pixabay/Alexas Fotos

Odgovora na tisto, kar zanima večino, pri katerih letih se bomo upokojevali po novem, še ni. Državni sekretar Igor Feketija je na vprašanje, ali se bo upokojitvena starost zvišala, odgovoril samo: "V tem trenutku je edini pravilen odgovor, da ne vemo." Kaj pa podaljšanje pokojninske dobe s 40 na 42 let, kot predlaga OECD? "Ne, nikakor ne nujno," pravi.

Ena od idej ministrstva za delo je podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove z najboljših 24 let na celotno obdobje. Tu je še predlog o dvigu prispevkov za samozaposlene, eden od predlogov je tudi postopno zvišanje prispevnih stopenj za delodajalce. Gre za ideje, ki so še stvar dogovora.

"Ko smo se lotili tega, smo v šali rekli, polovica države bo jezna na nas, ali tisti, ki vplačujejo ali tisti, ki prejemajo," je še spomnil Feketija.

Direktor Zpiza Marijan Papež bi sistem poenostavil z izenačenjem vseh dob in uvedbo točkovnega sistema. "To ne pomeni spremembo sistema, temveč drugačen izračun pokojnine, brez valorizacijskega količnika, tako bi ljudje lažje razumeli, kako se izračuna pokojnina," je pojasnil Papež.

Potrebovali bi ločeni zakonodaji, eno, ki bi urejala prvi, in drugo, ki bi urejala drugi pokojninski steber, pa kot ključno novost predlaga predstavnik pokojninske družbe A Žiga Vižintin.

"Kot drugo pa potrebujemo postopno evolucijo sistema, prvi in drugi steber skupaj lahko dasta 70–80-odstotno nadomestilo in potem še zasebni prihranki v obliki tretjega stebra, s katerim pridemo do 100 odstotkov," je predlagal Vižintin.

Predlog ministrstva za delo je pričakovati do sredine leta, sledijo medresorska pogajanja, pogajanja med socialnimi partnerji in nato prihodnje leto sprejem zakonodaje. Morebitni ZPIZ-3 bi tako začel veljati šele leta 2025. Poleg tega so napovedana prehodna obdobja, kar pomeni, da nova zakonodaja ne bi vplivala na zavarovance, ki so tik pred upokojitvijo.