Davčne spremembe korak nazaj pri zagotavljanju konkurenčnih pogojev

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpira nekatere predlagane davčne spremembe, denimo dvig dodatne splošne olajšave ter olajšave za mlade. Dvig dodatne splošne olajšave na 15.000 evrov naslavlja nadpovprečne izzive draginje pri posameznikih na nizko plačanih delovnih mestih. Dvig olajšave za mlade pa je eden od ukrepov za spodbujanje prehoda mladih v delovna razmerja. Pri tem namesto dveh višin za dve starostni obdobji predlagajo enotno posebno olajšavo za vse mlade do 29. leta v višini tisoč evrov.

Po drugi strani pa gospodarsko interesno združenje več vladnim predlogom nasprotuje, denimo nižanju splošne davčne olajšave. »Predlog o dvigu splošne olajšave za 500 evrov glede na leto 2022 pomeni, da se bo splošna razbremenitev plač znižala manj, kot je bilo to prvotno predvideno, kar pomeni manjšo rast potrošnje gospodinjstev v letu, kjer bo izziv doseganje pozitivne gospodarske rasti. Tudi odprava avtomatske indeksacije višin olajšav efektivno obremenjuje obdavčitev vseh plač, tudi najnižjih, saj bo prirast plač kot posledica inflacije v letu 2022 zaradi tega bolj obdavčen,« pravijo v GZS. Predlagajo, da se indeksacija davčnih osnov avtomatsko izvede v primeru, če je inflacija v predhodnem letu do dveh odstotkov, v primeru dviga med dvema in štirimi odstotki je 90-odstotna, če pa preseže štiri odstotke, je 80-odstotna.

Nasprotujejo tudi povišanju obdavčitve v najvišjem dohodninskem razredu in povišani obdavčitvi nagrad iz poslovne uspešnosti, kar vidijo kot korak nazaj pri zagotavljanju konkurenčnih pogojev pri zaposlovanju visoko usposobljenih strokovnjakov s primerljivimi evropskimi gospodarstvi. Oba ukrepa sta namreč usmerjena v ozek segment višje plačanih delovnih mest, ki ustvarjajo dodano vrednost v Sloveniji: »Spremembe na obeh področjih povečujejo težnje podjetij do spremembe sedeža v primeru, ko zaposlujejo visoko specializirane strokovnjake v storitvenem sektorju, posameznike pa k spremembi davčnega rezidentstva. S tem država izgubi vsakršen potencial pridobitve davčne osnove. Pozdravljamo možnost, da bi bilo izplačilo nagrade za poslovno uspešnost mogoče izplačati dvakrat na leto.«

»Parcialnim spremembam« davčne zakonodaje nasprotujejo tudi drugi delodajalci: Trgovinska zbornica, Obrtno-podjetniška zbornica, Združenje delodajalcev ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov. Gospodarstvo pričakuje celovito davčno reformo.