»Zelena prihodnost je eno naših temeljnih vodil. Imamo zelo jasen načrt za projekt, ki bo na področju razvoja v zeleno pomagal podjetjem. Zaznali so namreč, da nimamo podjetij, ki bi imela tako velike razvojne oddelke, v katerih bi se odvijal prenos inovacij, zato bomo zapolnili to vrzel,« pojasnjuje dr. Klemen Miklavič, župan mestne občine Nova Gorica.
Pohvala Ursule von der Leyen
Nova Gorica bo namreč v četrtek, 26. maja, gostila regijski razvojni forum, v ospredju katerega bo meddržavni projekt vodikova dolina severnega Jadrana, ki ga skupaj razvijajo Hrvaška, Slovenija in dežela Furlanija - Julijska krajina.
Projekt je pred časom prepoznala tudi evropska komisija, saj je predsednica Ursula von der Leyen novembra lani na konferenci Vodikov teden vodikovo ekoregijo severnega Jadrana označila kot eno od dveh, ki sledita pri vodiku najbolj velikopotezni državi – Nizozemski.
Oblikovanje vodikove doline severnega Jadrana se je začelo pred meseci z izmenjavo znanja, rešitev, raziskav, inovacij in priložnosti za skupne naložbe deležnikov, ki se zanimajo za delovanje v vodikovem sektorju. Oktobra lani so v Trstu organizirali tehnični sestanek predstavnikov iz treh držav, novembra delavnico v Novi Gorici in februarja letos še delavnico v Zagrebu.
Priložnosti tudi za pristanišča
Od podpisa meddržavnega pisma o nameri med Slovenijo, Hrvaško in Furlanijo - Julijsko krajino sredi marca letos projekt vodikova dolina severnega Jadrana poteka še intenzivneje. »Člani meddržavne delovne skupine (JWG, joint working group) se redno srečujejo. Tržaškemu srečanju minulo sredo sledi srečanje v Ljubljani 15. junija,« je pojasnil dr. Janez Blaž, sekretar na direktoratu za trajnostno mobilnost in prometno politiko na ministrstvu za infrastrukturo.
»Ključno je meddržavno sodelovanje na podlagi potencialov, ki jih ima vsaka država, tako glede proizvodnje, transporta in hrambe vodika kot glede tehnološkega razvoja,« poudarja dr. Blaž. Pred časom so si v tehnološkem parku v Bazovici ogledali nov laboratorij za pridobivanje vodika, v projektu pa dobivajo pomembno vlogo tudi pristanišča in njihova oskrba z vodikom. Furlanija, Slovenija in Hrvaška so tudi obmorska območja, za katera so zelo pomembne povezave pristanišč z zaledjem. Panoga vodika pa prinaša pristaniškim območjem tudi priložnosti za pridobitev zasebnih naložb v industrijo, vodik lahko uporabljajo tudi v prometu.
Pospešeno razogljičenje
V vodikovem sektorju se med državami že oblikujejo zavezništva in iščejo sinergije. Oblikujejo jih raziskovalne in izobraževalne ustanove ter gospodarstvo. Ustanavljajo se laboratoriji za pospešitev razogljičenja in energetskega prehoda v pristaniškem sektorju, logistiki, mobilnosti v mestih, pa tudi v ladijskem inženirstvu in jeklarski industriji.
Izkušnje in znanje, ki jih nameravajo deležniki iz treh držav združiti, bodo okrepili posamezne zmogljivosti za razvoj inovativnih projektnih predlogov ter za pridobitev nacionalnega in evropskega financiranja. »V italijanskem načrtu za okrevanje in odpornost je rezerviran pomemben prostor za vodik. Obravnava ga posebej za energetski prehod, trajnostno mobilnost ter raziskave in izobraževanje. Upošteva pa voljo naše države, da razvije mednarodno konkurenčnost v verigi fotovoltaike-turbine-hidrolizerji-baterije,« je pred časom komentirala Alessia Rosolen, furlanska regionalna svetnica za delo in izobraževanje.
Za nov gospodarski razmah
Med deležniki, ki so že konkretno vpeti v projekt in si želijo da bi v polnosti zaživel, je tudi Severnoprimorska gospodarska zbornica. »Priložnosti vidimo tako za razogljičenje industrije, pri čemer bo aktivno sodeloval Salonit Anhovo, za zmanjšanje izpustov, ki jih povzroča promet, saj je prihodnost v vozilih na vodikov pogon – v cestnem in železniškem prometu, pa tudi za razvoj novih tehnologij v povezavi z vodikom,« razmišlja Nevenka Volk Rožič, direktorica Severnoprimorske gospodarska zbornice.
To bo po njenem mnenju omogočilo nastajanje novih, zelenih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. To pa bo pripomoglo k novemu razmahu v gospodarstvu in k temu, da bodo mladi ostajali doma, pa ne le to, zeleni razvoj bo gotovo privabljal tudi mlade od drugod.
Kaj se dogaja v Salonitu Anhovo?
Na forumu bomo med drugim že lahko preverili, kako nastaja startup H2GENIUM – zalogovniki zelene energije. Projekt vodikove polnilnice v Salonitu Anhovo je skupna naložba podjetja Ecubes in Salonita. Polnilnica H2GENIUM bo omogočila polnjenje vozil na vodik ter električnih vozil. Polnilno mesto bodo nadgrajevali v skladu s povečevanjem števila vodikovih vozil.
»Zaradi izjemnega ogljičnega odtisa Salonita Anhovo je severna Primorska med najbolj onesnaženimi slovenskimi regijami. Ena izmed rešitev je torej razvoj tehnologij, s katerimi bomo rešili vprašanje ogljičnega odtisa,« je pred časom poudaril dr. Klemen Miklavič, župan mestne občine Nova Gorica.
Ko bo polnilnica polno delovala in bo oskrbovala vozila, bodo pridobivali vodik z odvečno industrijsko toploto. Polnjenje vodika bo mogoče pod tlakom 350 in 700 barov. Integrirani produkt je slovenska tehnološka rešitev H2GENIUM, ki so jo razvili v Ecubesu v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici, Etro, Sitelom in drugimi.