Sončna elektrarna Zlatoličje v redno obratovanje

Z uporabnim dovoljenjem, ki ga je podelila Upravna enota Ptuj, je energetski objekt pridobil dodatno vrednost, Slovenija pa dodatne gigavatne ure električne energije iz obnovljivega vira, so danes sporočili iz Dravskih elektrarn, ki so del skupine Holding slovenske elektrarne (HSE).

Gradnja omenjenega segmenta, ki leži na levi brežini odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje, se je začela avgusta 2021 in se je zaključila v začetku maja letos, nato je začela elektrarna poskusno obratovati.

Kot sta povedala generalni direktor Dravskih elektrarn Aleksander Brunčko in direktor elektrarne Damjan Seme, z izgradnjo prvega segmenta sicer načrtovane večje sončne elektrarne Dem in HSE sledita zavezam države glede povečanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in potrebam gospodinjstev ter gospodarstva.

Prepričani sta, da velja na okoljsko in družbeno sprejemljiv način izkoristiti vse danosti in znanja, ki so na razpolago v Sloveniji, ter tudi v prihodnje omogočati domačo proizvodnjo električne energije iz vseh razpoložljivih obnovljivih virov.

Peti segment sončne elektrarne Zlatoličje je umeščen na levi breg neizkoriščene brežine odvodnega kanala največje slovenske hidroelektrarne Zlatoličje v dolžini 905 metrov. Vgrajenih je 5694 fotonapetostnih modulov skupne nazivne moči 2,5 MWp, ki lahko letno proizvedejo 3000 megavatnih ur električne energije.

Glede na nagib terena je gradnja za izvajalca, invalidsko podjetje HTZ Velenje, ki je tudi del skupine HSE, predstavljala precejšen izziv. Posebnost elektrarne je kontejnerska izvedba centralnega razsmernika s transformatorsko postajo in srednje napetostnim stikališčem.

Peti segment sončne elektrarne Zlatoličje je oz. bo del večje sončne elektrarne skupne projektirane nazivne moči 30 MWp in predvidene letne proizvodnje 37.000 megavatnih ur električne energije, ki bo zgrajena na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin. Zanjo že poteka postopek državnega prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor.

Ob tem pa družba samostojno, v okviru skupine HSE in z zunanjimi partnerji, raziskuje tudi druge primerne lokacije za postavitve sončnih elektrarn.

Pri projektu vetrne elektrarne Ojstrica se tako dopolnjuje okoljsko poročilo, ki mu bo sledila javna razgrnitev. Pri vetrnih elektrarnah Rogatec in Paški Kozjak pa so v izdelavi strokovne podlage, potrebne za pripravi okoljskih poročil, katerih zaključka sta, skupaj s študijama variant in idejnimi zasnovami, predvidena naslednje leto.

Med pomembnejše razvojne projekte sodijo tudi raziskave in projekti izkoriščanja geotermalnega potenciala za proizvodnjo električne energije. Družba je tako pridobila gradbeno dovoljenje za prvo geotermično elektrarno, pri čemer načrtuje, da bodo potrebna dela na terenu stekla konec tega oz. v začetku naslednjega leta in bodo trajala približno pol leta.

Aktivnosti se odvijajo tudi na področju shranjevanja električne energije, saj je bila oddana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za baterijski hranilnik moči 60 megavatov za zmanjšanje odstopanj proizvodnje celotne skupine HSE na lokaciji ob hidroelektrarni Mariborski otok. Prav tako je v zaključni fazi izdelava dokumentacije za gradnjo male hidroelektrarne Pesnica.

Dravske elektrarne intenzivno izvajajo tudi aktivnosti na razvojno-inovativnih projektih, kjer posebej izpostavljajo trajnostno upravljanje s sedimenti reke Drave.