Slovenija
Oglas

92 % mladih LGBT+ oseb v Sloveniji se doma ne počuti popolnoma sprejetih

Ljubljana, 19. 05. 2022 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Po razkritju svoje spolne usmerjenosti družini in članom gospodinjstva se velika večina mladih LGBT+ oseb doma ne počuti popolnoma sprejetih. Obstajajo enostavna dejanja, s katerimi lahko vsak pomaga soustvariti prostore varnosti, pripadnosti in sprejemanja za LGBT+ skupnost.

17. maj je bil mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji, ob tem pa priložnost za ozaveščanje o različnih spolnih identitetah in usmerjenostih. V svetu, kjer neenakost še vedno obstaja, je dan namenjen unikatnosti in prispevku k celotni LGBT+ skupnosti.

Letos je podjetje IKEA Slovenija prvič obeležilo ta datum, da bi javno pokazalo podporo skupnosti ter svoje stranke, poslovne partnerje in zaposlene spodbudilo, da prepoznajo in opozorijo na kakršnokoli vrsto diskriminacije LGBT+ oseb. Lansirali so kampanjo za družbeni vpliv pod sloganom Ljubezen je vedno dobrodošla in dvignili mavrično zastavo pred trgovino IKEA v Ljubljani. Kampanja želi ponuditi vpogled v tematiko sprejetosti LGBT+ mladih v njihovih domovih in deliti enostavne korake, s katerimi lahko vsak poskrbi, da njegov dom in naša družba postaneta bolj vključujoča in sprejemajoča.

17. maj je bil mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji, ob tem pa priložnost za ozaveščanje o različnih spolnih identitetah in usmerjenostih.
17. maj je bil mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji, ob tem pa priložnost za ozaveščanje o različnih spolnih identitetah in usmerjenostih. FOTO: Arhiv ponudnika

Podjetje je v štirih prestolnicah (v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in Bukarešti) izvedlo raziskavo, v katero je bilo vključenih 261 anketirancev, članov LGBT+ skupnosti, med 15. in 25. letom starosti.

Stopnja sprejetosti LGBT+ oseb je še vedno nizka 
Čeprav se Slovenci v primerjavi z drugimi državami JV Evrope morda imamo za bolj sprejemajoče do skupnosti LGBT+, je raziskava pokazala, da se kar 92 % mladih LGBT+ oseb v Sloveniji po razkritju svoje spolne usmerjenosti doma ne počuti popolnoma sprejetih. Stanje se s časom sicer nekoliko izboljša, a so Slovenci manj odprti pri izražanju svoje spolne identitete kot LGBT+ mladi v drugih delih regije. Le 31 % vseh vprašanih sploh ne skriva svoje spolne identitete.

Čustveno trpljenje je univerzalna izkušnja LGBT+ mladih v regiji

V večini primerov glavna oblika nesprejemanja ni fizična ali verbalna, pač pa subtilna in neverbalna. Primer tega je sramovanje članov gospodinjstva in skrivanje spolne usmerjenosti LGBT+ člana družine pred drugimi. Kljub manjku očitnih znakov verbalne in fizične agresije, se LGBT+ posamezniki doma počutijo manj sprejete in manj dobrodošle. Velik odstotek vprašanih je tudi omenil, da so izkusili favoritiziranje svojih heteroseksualnih bratov in sester.

»Živim z mamo in sestro in rekel bi, da je pri nas doma več sprejemanja, kot so ga v povprečju deležni LGBT+ ljudje. Doma nikoli nisem imel težav, zdi se mi tudi, da me sprejemajo, a kljub temu ne čutim, da je njihova podpora popolna in povsem pristna. Vem, da niso veseli, vem, da skrivajo mojo spolno usmerjenost in da se tolažijo, da gre zgolj za obdobje, ki bo minilo. A ne bo. Zato si želim oditi od doma,« pravi 25-letnik, ki je sodeloval v raziskavi. 

Odziv LGBT+ mladih na nesprejetost doma po razkritju spolne usmerjenosti je univerzalen – veliko čustvenega trpljenja. Raziskava je pokazala, da se mladi najtežje spoprimejo z občutkom neljubljenosti in zapuščenosti. Glede na podatke ankete je pri 12 odstotkih vprašanih nesprejemanje doma tako močno, da morajo zapustiti svoje domove. V Sloveniji je ta številka nekoliko nižja kot v drugih delih regije in se giblje okoli sedmih odstotkov.

Raziskava je pokazala, da se mladi najtežje spoprimejo z občutkom neljubljenosti in zapuščenosti.
Raziskava je pokazala, da se mladi najtežje spoprimejo z občutkom neljubljenosti in zapuščenosti. FOTO: Arhiv ponudnika

Močna želja po odhodu od doma

»Pri svojem delu se najpogosteje srečujemo s takoimenovanimi nevidnimi oblikami brezdomnosti, med katerimi lahko izpostavimo spanje pri prijateljih ali sorodnikih ter dnevno brezdomstvo, kjer oseba preživi večino dneva na javnih površinah, zato da se izogne domu … Vse prepogosto pa se tudi dogaja, da mlade primarna družina, starši ali skrbniki pošljejo zdoma, pogovorno rečeno vržejo od doma,« pravi Vesna Štefanec iz Društva Parada Ponosa.

Nekatere mlade LGBT+ osebe čutijo zelo močno potebo po tem, da odidejo od doma, a se vseeno odločijo ostati, kjub temu, da se počutijo travmatizirano in potrto. V teh primerih so prepreke, zaradi katerih ne odidejo, pomanjkanje denarja, brezposelnost, nedokončan študij, strah pred neznanim in dejstvo, da nimajo kam iti. Pogosto tudi upajo, da se bo stanje doma s časom izboljšalo, kar se zgodi le redko.

LGBT+ mladi redko postanejo brezdomci na način, da bi bili primorani živeti na ulici. »Ko se znajdeš na ulici, nimaš kam iti. Pogosto imaš v žepu le telefon in najprej pomisliš, da bi lahko poklical organizacijo, ki se ukvarja z LGBT+ problematikami, za katero si slišal na spletu,« razloži anonimni gej aktivist.

Dober del zgodbe je, da na koncu večina teh ljudi najde podporo in sprejemanje v svoji skupnosti. »Skupnost v nekaterih primerih ne pomeni samo varnega prostora, kjer smo pripadniki LGBT+ skupnosti lahko razkriti in kjer lahko ustvarjamo in razvijamo svojo kulturo, umetnost in družbene mreže, v nekaterih primerih je skupnost tudi izbrana družina, ki predstavlja pomemben podporni sistem in nadomešča socialni vidik, ki ga tradicionalno pripisujemo primarnim družinam,« še doda Vesna Štefanec.

»Najpogosteje se srečujemo z nevidnimi oblikami brezdomnosti, med katerimi lahko izpostavimo spanje pri prijateljih ali sorodnikih ter dnevno brezdomstvo, kjer oseba preživi večino dneva na javnih površinah, zato da se izogne domu.«
»Najpogosteje se srečujemo z nevidnimi oblikami brezdomnosti, med katerimi lahko izpostavimo spanje pri prijateljih ali sorodnikih ter dnevno brezdomstvo, kjer oseba preživi večino dneva na javnih površinah, zato da se izogne domu.« FOTO: Arhiv ponudnika

Kako lahko vsak postane zaveznik?

Podjetje IKEA je predano ustvarjanju sveta, v katerem se bodo vsi ljudje, ne glede na svojo spolno usmeritev ali spolno identiteto lahko počutili domače, ne glede na to, kje bodo. S kampanjo Ljubezen je vedno dobrodošla želijo ojačati svojo zavezo zagovarjanju pravičnejše in bolj poštene ter enakopravne družbe. Ker želijo biti gonilo družbenih sprememb, so pripravili vodnik enostavnih, a pomembnih korakov, s katerimi se bo več predstavnikov LGBT+ skupnosti počutilo sprejetih in dobrodošlih.

1. Podpri skupnost LGBT+
Obstaja veliko izrazov, ki se nanašajo na skupnost LGBT+ in ti morda niso znani. Vzemi si čas, da se naučiš vključujoče rabe jezika in se seznaniš s težavami, s katerimi se soočajo pripadniki skupnosti LGBT+. Če bo kdo želel s teboj spregovoriti o svoji identiteti, usmerjenosti, izzivih ali čem drugem, bo tvoj pristop tako ustrezen.

2. Postavljaj odprta vprašanja
Če začutiš, da bi nekdo, ki ti je blizu, morda želel spregovoriti o svoji spolni usmerjenosti, spolni identiteti ali drugih izzivih, a ima pri tem težave, poskusi postaviti prijazno vprašanje odprtega tipa, na primer: »Kako je bilo danes v šoli/službi?« Morda bo to prebilo led in vodilo v daljši pogovor.

3. Opozori, da besede bolijo
Če slišiš, da nekdo uporablja besede, kot je 'gej', na poniževalen način ali namesto druge negativne besede, tega ne prezri. Nežno opomni osebo, da to ni sprejemljivo, in ji predlagaj, da razmisli o tem, kako bi lahko svoje izražanje spremenila.

4. Na predstavnike skupnosti LGBT+ v medijih se odzivaj pozitivno
Če doma skupaj z nekom gledaš televizijo, bereš ali brskaš po spletu in se pojavi oseba ali lik, ki je pripadnik skupnosti LGBT+, izkoristi to kot priložnost, da pokažeš, da skupnost LGBT+ sprejemaš in podpiraš.

5. Bodi potrpežljiv/a
Morda se zdi kontraintuitivno, vendar je bolje počakati, da se ti oseba, ki ti je blizu, odpre sama. Če jo o njeni spolni usmerjenosti ali spolni identiteti sprašuješ preden je o tem pripravljena spregovoriti, se lahko zgodi, da se o tem sploh ne bo želela pogovarjati. Raje ustvari prijazno in varno okolje, v katerem lahko vsak prosto spregovori, oseba pa naj sama izbere pravi trenutek.

Podjetje IKEA je predano ustvarjanju sveta, v katerem se bodo vsi ljudje, ne glede na svojo spolno usmeritev ali spolno identiteto lahko počutili domače.
Podjetje IKEA je predano ustvarjanju sveta, v katerem se bodo vsi ljudje, ne glede na svojo spolno usmeritev ali spolno identiteto lahko počutili domače. FOTO: Arhiv ponudnika

6. Zapomni si: zaimki so pomembni
Če neko osebo na osnovi lastnih domnev ogovoriš z uporabo spola, s katerim se ne identificira, lahko to pri njej vzbudi občutek nelagodja in nesprejetosti. Uporaba nevtralnih zaimkov je zato zelo primerna, če ne poznamo spolne identitete osebe. Ne boj se vprašati, katere zaimke oseba uporablja, če presodiš, da ji o tem ni neprijetno spregovoriti.
 

7. Poskrbi tudi zase
Če doma skrbiš za vse ljudi, še posebej, če doživljajo negativne občutke o samem sebi ali o okolici, je to lahko težko. Poskrbi, da te obkrožajo ljudje, na katere se lahko opreš tudi t

Naročnik oglasa je podjetje IKEA Slovenija.

 

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3