Gospodinjski odjemalci v večstanovanjskih stavbah, ki energent kupujejo skupaj, so bili v vladnih uredbah, s katerima so maloprodajne cene plina in elektrike od 1. septembra za leto dni omejene, sicer izrecno izenačeni z vsemi ostalimi gospodinjskimi odjemalci, ni pa tega zagotovila po nedavno sprejeti noveli zakona o oskrbi s plini, tako da se bo težava znova pojavila po prenehanju veljavnosti uredb, opozarjajo v združenju, ki deluje pri Zbornici za poslovanje z nepremičninami pri GZS.
Opozarjajo tudi, da se kljub določilu v uredbah, da dobavitelji ne smejo prekiniti dobave plina in elektrike ter ne smejo zavrniti sprejema novih odjemalcev, to pogosto dogaja. »Nekateri dobavitelji se tako upoštevanju obeh uredb izognejo preprosto s tem, da z upravnikom oziroma etažnimi lastniki zavrnejo sklenitev pogodbe oziroma ne podajo ponudbe,« pravijo v zbornici.
Nekateri dobavitelji pa od upravnikov zahtevajo neodplačen prevzem celotnega tveganja za plačilo računov in celo bančno garancijo za primer neplačila računov. »Pri tem ne zaležejo pojasnila, da v tem primeru ne gre za obveznosti upravnikov, ampak etažnih lastnikov oziroma uporabnikov v večstanovanjskih stavbah,« pravijo v združenju. Menijo, da gre za kršitev stanovanjskega zakona in za nepošteno poslovno prakso, zato so o tem obvestili ministrstvo za okolje in prostor ter tržni inšpektorat.
Združenje opozarja tudi na težave pri dobavi energentov malim poslovnim odjemalcem. Medtem ko v stanovanjsko-poslovnih ali poslovno-stanovanjskih stavbah dobavitelji od upravnikov zahtevajo zgolj razdelilnike porabe, na podlagi katerih lahko izstavijo ustrezen račun glede na določila uredbe, je bistveno večja težava v poslovnih stavbah, kjer energent skupno odjemajo izključno mali poslovni odjemalci. Ker teh primerov ne uredbi ne novela zakona o oskrbi s plini ne urejajo, dobavitelji takšne skupne odjemalce, katerih poraba presega mejo za male poslovne odjemalce, obravnavajo kot velike poslovne odjemalce in zanje ne velja omejena cena.
»To pa lahko ima za podjetnike in obrtnike uničujoče posledice. Prepričani smo, da bi morali pristojni nasloviti tudi to vprašanje, saj bomo sicer priča verižnemu propadanju takšnih poslovnih subjektov,« poudarjajo v združenju.
Izpostavljajo še odjemalce utekočinjenega naftnega plina in lesnih energentov, ki so bili iz ukrepov izvzeti. »Pri oskrbi z lesnimi energenti bi bila naša država lahko brez težav samozadostna, a se ti sedaj množično izvažajo na zahod, kar povzroča enormno rast cen tudi pri nas. Medtem pa so nekatere države, iz katerih smo do sedaj te energente v velikem obsegu uvažali, izvoz prepovedale. Država bi morala zato urgentno nasloviti tudi to vprašanje,« pozivajo
