Zunanji ministri EU za otežitev izdajanja vizumov ruskim državljanom

Kot je pojasnil Josep Borrell, se je od sredine julija bistveno povečalo število prehodov meje iz Rusije v sosednje države, kar je po njegovih besedah postalo varnostno tveganje za te članice EU. Za določene skupine ruskih državljanov je vstop v EU že prepovedan, vendar pa so se na današnjem neformalnem zasedanju v Pragi zunanji ministri strinjali, da je treba narediti več.

"Bilo je politično strinjanje, da se popolnoma zamrzne sporazum o poenostavljenem izdajanju vizumov, sklenjen med EU in Rusijo," je dejal. Doslej je bil že zamrznjen za določene skupine ljudi, kot so uradniki in poslovneži, zdaj pa ne bo veljal za nobenega ruskega državljana, je pojasnil visoki zunanjepolitični predstavnik.

"To bo bistveno zmanjšalo število novih vizumov, izdanih s strani članic EU. Postopek bo namreč zahtevnejši in daljši. To je skupen pristop," je povedal. To bo omogočilo, da bodo lahko države članice vizume izdajale po temeljiti preučitvi vsakega posameznega primera. EU namreč ne želi prekiniti stikov z Rusi, ki so proti vojni v Ukrajini, in z rusko civilno družbo.

Borrell je poudaril še, da so razmere v članicah EU, ki mejijo na Rusijo, zahtevne. Zato so se ministri strinjali, da lahko te države sprejmejo ukrepe na nacionalni ravni in tako omejijo vstop v EU. Pri tem pa morajo upoštevati schengenski zakonik.

Poljska in baltske države, ki mejijo na Rusijo, so sicer že pred koncem zasedanja sporočile, da je zamrznitev sporazuma zgolj "nujen prvi korak".

"Vendar pa moramo drastično omejiti število izdanih vizumov, predvsem turističnih, da bi zmanjšali pritok ruskih državljanov v EU in schengensko območje," so zapisale države. Poudarile so, da je pri tem treba določiti izjeme, med drugim za disidente in druge humanitarne potrebe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dokler takšni ukrepi ne bodo v veljavi na ravni EU, pa bodo Estonija, Latvija, Litva in Poljska "razmislile o uvedbi začasnih ukrepov na nacionalni ravni za prepoved izdajanja vizumov ali omejile prehajanje meja ruskim državljanom z vizumi EU", so še sporočile te države.

Ukrajinski zunanji minister: 'gre za polovični ukrep'

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba  pa je po srečanju dejal, da je zamrznitev sporazuma polovični ukrep, saj pomeni otežitev postopkov izdajanja vizumov Rusom, ne pa prepovedi tega. 

Ob tem je poudaril, da to še ni dokončna odločitev. Dejal je, da raje vidi, da ne ukrepajo, kot pa da sprejmejo polovični ukrep. Ministre EU je pozval, naj sprejmejo pravo odločitev in ustrezno spremenijo vizumsko politiko do Rusije.

Njegovo sporočilo tistim, ki nasprotujejo prepovedi izdajanja vizumov ruskim državljanom, je, "da je obdobja polovičnih ukrepov konec  in da polovični ukrepi za Ukrajino niso več sprejemljivi". Izpostavil je tudi, da so ravno takšni ukrepi v odnosu do Rusije privedli do njene agresije na Ukrajino.

Po mnenju Kijeva je treba vstop v EU dovoliti zgolj tistim ruskim državljanom, ki državo zapuščajo iz humanitarnih ali političnih razlogov. "Rusi ne razumejo preproste reči. Dokler ne boš spoštoval meje druge države, je ne boš prečkal. Če ne spoštuješ meje sosednje države in Evrope, ostani doma in uživaj tam," je bil jasen vodja ukrajinske diplomacije.

Pozval je tudi s sprejetju novega paketa sankcij EU proti Rusiji brez odlašanja. V okviru novega paketa pričakuje izključitev vseh ruskih bank iz sistema Swift, embargo na energente ter dodatne finančne sankcije. "Torej tisto, kar bo resnično prizadelo rusko gospodarstvo," je poudaril.

Z zunanjimi ministri EU je govoril še o zagotavljanju orožja Ukrajini. Povedal je, da je zadovoljen s pogovori na to temo.

Stališče Nemčije in Francije

Nemčija in Francija, največji in najvplivnejši državi članici Evropske unije sta sicer pred sestankom poudarjali, da bi takšna radikalna poteza odtujila celotno rusko prebivalstvo, vključno s tistimi, ki se še niso odvrnili od Zahoda, poroča Euronews. "Naše vizumske politike bi morale še naprej omogočati stike med ljudmi v EU in ruskimi državljani, ki niso povezani z rusko vlado," sta po poročanju Reutersa v dokumentu zapisali državi.

Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna je poudarila, da je treba ločiti med odgovornimi za vojno, to so ruski predsednik Vladimir Putin in njegov krog ter ruski oligarhi, in običajnimi ruskimi državljani, umetniki, novinarji, študenti.

'Obisk Evrope je privilegij, ne pravica'

Prepoved potovanj za ruske turiste je že pred sestankom ministrov podpiralo več držav, vključno z Estonijo, Latvijo, Litvo, Finsko, Dansko, Poljsko, pa tudi Češko, ki trenutno predseduje Svetu EU. Podporo predlogu je v torek izrazila tudi Nizozemska.

Estonska premierka Kaja Kallas, ena najbolj gorečih zagovornic sankcij, je v začetku meseca dejala, da je obisk Evrope "privilegij, pa ne človekova pravica". Dodala je, da približno 30 odstotkov vseh ruskih turistov vstopi v EU prek estonske meje. A kasneje je dodala, da bi seveda obstajale tudi izjeme, kot so npr. potovanja zaradi humanitarne pomoči ter prehodi prosilcev za azil.

Finska je medtem že omejila izdajanje dovoljenj na 10 odstotkov trenutne količine (več kot 100 na dan). Po poročanju finskih medijev ruski državljani namreč organizirajo izlete z avtomobili na letališča v Helsinkih in Lappeenranti, od koder nato letijo proti drugim destinacijam v EU.

Češki zunanji minister Jan Lipavsky pa je poudaril, da v času vojne ni primeren čas za turizem, a da to še ne pomeni, da bi bila ljudem omogočena tudi potovanja iz drugih razlogov, kot so npr. humanitarni. A ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski si želi prav strožjih sankcij. Zahodne države je namreč pozval k popolni prepovedi potovanj za vse ruske državljane.

Portugalska je medtem poudarila, da bi morale evropske sankcije "kaznovati predvsem ruski vojni stroj, ne pa tudi ruskega ljudstva". S sosedo se je strinjala tudi Španija. 

Prejšnji teden je mnenje o tej temi podala tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je dejala, da ni naklonjena omejevanju turističnih vizumov za ruske državljane. Je pa bolj fleksibilna za razpravo o zamrznitvi sporazuma o poenostavljenem izdajanju vizumov z Rusijo. S tem bi izdajanje vizumov zgolj otežili. O današnjem zasedanju pa je Fajonova dejala, da "z odločitvijo želijo dati jasen signal ruski javnosti, da obstaja pomembna razlika med navadnimi državljani in tistimi, ki podpirajo rusko agresijo. Sporočilo današnjega zasedanja je bilo enotno: pomembno je, da se ne navadimo te vojne."

Zamrznitev sporazuma iz leta 2007 se sicer nakazuje kot kompromisna rešitev, saj ministrom zaenkrat še ni uspelo doseči soglasja o prepovedi izdajanja vizumov Rusom.

Borell sicer meni, da prekinitev odnosov z ruskim civilnim prebivalstvom ne bo pomagala."Moramo biti bolj selektivni. Ne podpiram pa ideje, da bi vizume prenehali izdajati vsem Rusom," je dejal. "Radi bi tudi ponovili, da pri tej vojni ne gre zgolj za Ukrajino in Rusijo, ampak za varnost in stabilnost evropske celine kot celote. Ima pa tudi posledice za ves svet," je dodal. Ministri so tako razpravljali tudi o katastrofalnih posledicah, do katerih bi lahko prišlo, če se bo Rusija še naprej "igrala okoli ukrajinskih nukleark, predvsem v Zaporožju".

Na zasedanju tudi o širšem kontekstu vojne

Ministri za zunanje zadeve, tudi slovenska ministrica Tanja Fajon, so na dvodnevnem zasedanju govorili tudi o širšem kontekstu vojne v Ukrajini. Strinjali so se, da je treba biti pripravljen na negativne posledice ruske agresije na Ukrajino, "za katero se zdi, da se ne bo kmalu končala", je dejal Borrell.

"Radi bi tudi ponovili, da pri tej vojni ne gre zgolj za Ukrajino in Rusijo, ampak za varnost in stabilnost evropske celine kot celote. Ima pa tudi posledice za ves svet," je dodal. Ministri so tako razpravljali tudi o katastrofalnih posledicah, do katerih bi lahko prišlo, če se bo Rusija še naprej "igrala okoli ukrajinskih nukleark, predvsem v Zaporožju".

Vojna v Ukrajini pa vpliva tudi na Afriko, o kateri so zunanji ministri govorili v torek. Strinjali so se, da se morajo usklajevati pri sodelovanju z afriškimi državami. "Trdno partnerstvo z Afriko mora ostati ena ključnih zunanjepolitičnih prednostnih nalog EU. Vojna v Ukrajini je jasno pokazala, da moramo okrepiti dialog o večstranskih zadevah z afriškimi partnerji," je poudarila Fajonova.

Zaprt zračni prostor in pristanišča, a kopenske meje še vedno dostopne

Takoj po začetku ruske invazije se je Unija odločila, da bo za ruska letala zaprla svoj zračni prostor, s čimer je ustavila neposredne lete iz Rusije. Prav tako je za plovila, ki jih upravlja Rusija, zaprla tudi svoja pristanišča. Vendar pa so kopenska potovanja iz Rusije proti EU za zdaj tehnično še vedno dovoljena, kljub temu da so nekatere obmejne države zaradi vojne zamrznile ali močno omejile izdajanje turističnih vizumov.

Podatki Frontexa, agencije EU za nadzor meja, kažejo, da je od izbruha ukrajinske vojne konec februarja skoraj milijon ruskih državljanov zakonito vstopilo v blok po kopnem, večinoma prek Finske, baltskih držav in Poljske. 

Zagovorniki ukrepa trdijo, da je rusko prebivalstvo odgovorno za podporo Vladimirju Putinu ter posledično tudi njegovi vojaški kampanji. "Ukrajinski moški se morajo boriti za svojo svobodo in svobodo svoje države, medtem pa lahko ruski moški potujejo v južnoevropske države na počitnice oz. odidejo na nakupovanje v lepa evropska mesta," je dejal estonski poslanec v Evropskem parlamentu Urmas Paet. "To preprosto ni prav. Preprosto ni pošteno," je še dejal.