Gre za napoved, ki temelji na kratkoročnih ciljih držav v boju proti podnebnim spremembam in ki močno presega zgornjo mejo dveh stopinj, pred katero je svaril pariški podnebni sporazum iz leta 2015, piše Guardian.
Pariški sporazum je sicer kot varnejši dvig poudarjal dvig za 1,5 stopinje, kar naj bi bil tudi cilj podnebne konference, ki še poteka v Glasgowu in ki naj bi bila prelomna. Kljub nizu zavez o zmanjšanju izpustov pa se svet približuje katastrofalnemu dvigu za 2,4 stopinje.
COP26: Osnutek države poziva h krepitvi ukrepov
V osnutku, ki se bo ob zasedanju pristojnih ministrov pred koncem konference še spremenil, piše, da omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija v tem kritičnem desetletju terja "smiselne in učinkovite ukrepe" vseh držav pogodbenic.
Osnutek države poziva, naj do prihodnjega leta "ponovno preučijo in okrepijo" zadane cilje glede zmanjševanja emisij. Podatki namreč tri leta pred rokom iz pariškega sporazuma kažejo, da načrti držav še zdaleč ne pripomorejo k omejitvi segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija.
Da bi preprečili najhujše posledice segrevanja planeta, ki se med drugim kažejo v obliki močnih poplav, suš in neurij, je treba hitro in trajno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, so še zapisali v besedilu.
V tem primeru bodo ekstremni vremenski pojavi, kot so dvig morske gladine, suše, poplave, vročinski valovi in hujša neurja, povzročali uničenja po svetu. Znanstveniki opozarjajo, da bo del škode v primeru segrevanja podnebja za več kot 1,5 stopinje nepovraten.
Napoved v novem poročilu je v ostrem nasprotju z optimističnimi napovedmi, objavljenimi prejšnji teden, da bi lahko segrevanje omejili na 1,9 ali 1,8 stopinje po zaslugi dolgoročnih zavez, sprejetih na vrhu v Glasgowu.
CAT pa svojo oceno podaja na podlagi kratkoročnih ciljev držav v naslednjem desetletju. Skupina opozarja, da bo glede na obljube iz Glasgowa leta 2030 količina toplogrednih izpustov dvakrat večja, kot bi morala biti, da bi bil še mogoč dvig temperatur za "le" 1,5 stopinje.
Prepad med obljubami in dejanskimi politikami
Analitiki CAT-a so ugotovili tudi prepad med tem, kar države obljubljajo glede svojih izpustov toplogrednih plinov, in njihovimi dejanskimi načrti. Če se upoštevajo trenutne politike, in ne obljubljeni ukrepi, pa se bo podnebje segrelo za 2,7 stopinje.
Države, ki se udeležujejo konference COP26 Glasgowu, naj bi imele dva cilja, in sicer dolgoročni dogovor o dosegu ogljične nevtralnosti okoli sredine stoletja ter oblikovati kratkoročnejše cilje posameznih držav o zmanjšanju izpustov do leta 2030.
Znanstveniki pravijo, da mora količina toplogrednih izpustov v tem desetletju pasti za 45 odstotkov, če želimo dvig temperatur v primerjavi s predindustrijsko dobo omejiti na 1,5 stopinje.
Države, ki so odgovorne za okoli 90 odstotkov izpustov po svetu, so se zavezale, da bodo ogljično nevtralnost dosegle nekje do leta 2050 v primeru razvitih držav, medtem ko Kitajska to namerava do leta 2060, Indija pa do leta 2070. Njihovi cilji do leta 2030 pa ne odražajo te zaveze.
Kot še piše Guardian, se podnebje odziva na nabran ogljik v ozračju, tako če bodo izpusti v naslednjih dveh desetletjih dovolj veliki, bi lahko segrevanje preseglo 1,5 stopinje, čeprav bi pozneje dosegli ogljično nevtralnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje