Podpirate gradnjo sežigalnice odpadkov v Mestni občini Ljubljana (MOL)?
Ne. Naši argumenti so:
- javnozdravstveni: proces sežiganja smeti sam po sebi onesnažuje.
- podnebno-energetski: proizvodnja energije iz odpadkov (WTE) je nezdružljiva s podnebnimi cilji (primer Copenhagena).
- gospodarski: sežigalnice kanibalizirajo recikliranje in s tem ogrožajo prehod v krožno gospodarstvo, v katerem odpadki predstavljajo dragocene vire.
Trajnostna pot upravljanja z odpadki je tista, ki temelji na: preprečevanju, ponovni uporabi ter boljšem sortiranju in recikliranju odpadkov.
Podpirate začasno sežiganje ljubljanskih odpadkov v Republiki Srbski?
Ne, v Vesni obsojamo odpadkovni kolonializem, s katerim označujemo čezmejno gibanje odpadkov iz privilegiranih in premožnih območij na območja z nižjim ekonomskim statusom in vplivom. Izbira Republike Srbske ni naključje, saj Globalna iniciativa proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu ugotavlja, da je za BiH značilna »visoka stopnja korupcije in mnogi kriminalci uživajo zaščito posameznikov v državnem aparatu…. Politične skupine in kriminalne mreže imajo pogosto prekrivajoče se interese.«
Podpirate gradnjo kanalizacijskega kanala C0?
Ne, ker predvidena trasa kanala C0 med Brodom in Ježico poteka preko vodovarstvenega območja. Kot ugotavlja okoljska organizacija Alpe Adria Green, je kanal C0 zahteven infrastrukturno objekt, v katerem se bo na tem območju konstantno zadrževala velika količina odpadnih voda. Poleg tega se vodonosnik Ljubljanskega polja nahaja nad geološko prelomnico, zato bi potresna aktivnost lahko poškodovale betonsko zaščito in cevi. Tako bi prišlo do iztekanja komunalnih odplak v podtalnico.
Bi se zavezali v prvem letu svojega županskega mandata pripraviti strategijo in akcijski načrt za boj proti posledicam podnebnih sprememb? Katere ključne ukrepe bi vključili?
Da, Ljubljana je eno redkih evropskih mest, ki še nima dolgoročne podnebne strategije (Eurocities). Ključni ukrepi so: intenzivna zasaditev z drevesi in grmovnicami, prilagojenimi na višje temperature; »podivjanje« mestnih površin za uravnavanje temperaturnih šokov in za ohranitev biotske raznovrstnosti, po zgledu mest, kot je Barcelona; debetonizacija površin in preureditev parkirišč v igrišča, parke, površine za rekreacijo in podobno.
Podpirate ureditev zmogljivih mestnih avtobusnih linij - Zmaj, ki ga je pripravila Koalicija za trajnostno prometno politiko?
Da. Študija Evropske komisije o kakovosti življenja v evropskih mestih ugotavlja, da javni transport v Ljubljani uporablja 37 odstotkov prebivalk in prebivalcev, s čimer se uvršča pod povprečje evropskih mest (44 odstotkov). Zato je na področju ureditve javnega potniškega prometa v mestu še veliko možnosti za izboljšave. Za razogljičevanje prometa bomo posodobili floto Ljubljanskega potniškega prometa z avtobusi z ničelnimi emisijami (zero-emission buses).
Podpirate širitev obvoznice in vpadnic v Ljubljano?
Ne. Reševanje prometnih zamaškov s širjenjem obvoznice in vpadnic je podobno, kot če bi debelost zdravili z liposukcijo. Vse prometne študije potrjujejo, da več ko je parkirišč in parkirnih površin na voljo, in večje kot so cestne površine, namenjene avtomobilskemu prometu, več je tudi avtomobilov na cestah. Gre za tako imenovani Braessov paradoks, ki opaža, da vključevanje ene ali več cest v cestno omrežje upočasni celoten prometni tok skozi to omrežje.
Bi določene parkirne površine ali prometne pasove ukinili za motorni promet in jih namenili kolesarjem in pešcem?
Da, v Vesninem programu je tudi ukrep uvajanje območij brez avtomobila in sosesk z omejenim prometnim režimom. Na primer v Združenem kraljestvu vedno več mestnih sosesk uvaja tako imenovane »low-traffic neighbourhoods«.
Bi zgradili parkirno hišo pod osrednjo tržnico?
Ne, ker s širjenjem površin za parkiranje v središču mesta spodbujamo ljudi, da se z avtomobilom pripeljejo v mesto. S tem pa povzročajo prometno gnečo in dodatno onesnažujejo zrak, ki je v Ljubljani že sedaj slabe kakovosti.
Podpirate uvedbo posebnih štipendij ali drugih finančnih spodbud, da bi privabili dodatne zdravnike družinske medicine, ginekologije, pediatrije in zobozdravnikov v Zdravstveni dom Ljubljana?
Da. Nedopustno je, da več tisoč občank/ov nima možnosti dostopa do osnovnih zdravstvenih storitev. Ob izgradnji novih večjih stanovanjskih sosesk pa se bo ta problem le še poglabljal. Zato imamo v Vesninem programu tudi ukrep, da bomo zagotovili dostop do zdravstvenih storitev za vse prebivalce in prebivalke.
Bi povečali sredstva za subvencioniranje počitniškega varstva otrok?
Da, v Vesninem programu dajemo veliko pozornost socialni vključenosti otrok in mladih. Med drugim bomo zagotovili osnovno glasbeno izobraževanje vsem osnovnošolskim otrokom iz socialno-ekonomsko prikrajšanih družin.
Bi občina morala kupovati več zazidljivih zemljišč za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj?
Da, Ljubljana ima nižjo dostopnost do stanovanj, kot je evropsko povprečje. Tako je le dobra četrtina anketiranih odgovorila, da si lahko privoščijo stanovanje (27 odstotkov). Občina bi morala graditi neprofitna najemna stanovanja zlasti na degradiranih območjih, s čimer bi revitalizirali ta območja. Ena izmed takih lokacij so garaže za mestne avtobuse Ljubljanskega potniškega prometa, ki bi jih premestili na obrobje mesta.
Bi letno namenili fiksni delež proračuna občine gradnji neprofitnih najemnih stanovanj?
Da, poleg tega občina mora spodbujati tudi pridobivanje sredstev za izgradnjo najemnih stanovanj v lasti stanovanjskih zadrug. Kot prednostne ukrepe vidimo: povečevanje fonda neprofitnih stanovanj z vključevanjem praznih stanovanj v shemo Javnega stanovanjskega sklada MOL in izgradnjo (primarno lesenih) novogradenj ter omejitev oddaje stanovanj preko spletnih platform (Airbnb …).
Podpirate avtonomne cone?
Da, v Vesninem programu imamo ukrep, da bomo v prenovljenem Centru Rog ustanovili središče CreativeCity. Upravljanje Centra Rog pa bomo prenesli na občanke in občane. V ta namen bomo vzpostavili večdeležniško platformo, s katero bomo sklenili sporazum o trajnem prenosu Centra Rog v skupnostno upravljanje (the commons).
Bi prekinili družbeno pogodbo z Olimpijskim komitejem Slovenije in Elektrončkom Jožeta Pečečnika za projekt Bežigrajski športni park? Kako bi rešili problem Plečnikovega stadiona?
Da, Plečnikov stadion predstavlja neprecenljivo kulturno dediščino. Problem Plečnikovega stadiona bi rešili podobno kot v primeru Centra Rog, in sicer stadion bi prenesli v trajno skupnostno upravljanje.
Bi omejili gradnjo novih nakupovalnih središč?
Da, že sedaj imamo nadpovprečno veliko kvadraturo nakupovalnih površin na prebivalca. V nasprotju s tem bi bilo treba povečevati zelene površine in površine, namenjene prehranski samooskrbi. Prehranske varnosti ne moremo graditi na policah supermarketov, ampak lokalno.
Bi omejili širjenje turističnih nastanitvenih kapacitet (prepoved gradnje novih hotelov, prepoved Airbnb)?
Da, menim, da je kapacitet trenutno dovolj. Pri tem bomo sledili Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES. V okviru mreže Eurocities se bomo povezali z evropskimi mesti, ki se zavzemajo za bolj strogo ureditev delovanja velikih spletnih platform, ki ponujajo posredniške storitve gostovanja za kratkoročno, počitniško oddajanje nepremičnin v najem (Airbnb…). (https://eurocities.eu/latest/digital-service-act-why-should-you-care/)
Bi omejili širjenje oziroma celo zmanjšali površine, namenjene gostinskim vrtovom?
Da, vse preveč je površin, namenjenih komercialni rabi. Čas je, da Ljubljana dobi več javnih prostorov, namenjenih ljudem. Javne površine bi morale biti namenjene druženje ljudi ter za kulturne, športne, ustvarjalne, umetniške, izobraževalne dejavnosti...
Podpirate omejitev županskega mandata? Če da, na koliko let?
Da, županski mandat in vse neposredno izvoljive funkcije (poslanska, svetniška…) bi omejili na maksimalno dva mandata. Tiste funkcije, ki takšno omejitev že poznajo, potrjujejo, da je takšna omejitev za preživetje demokracije nujna. Navsezadnje, če si samo predstavljamo Slovenijo, v kateri bi lahko isti človek neomejeno kandidiral za predsednika republike, bi še danes imeli istega predsednika kot leta 1991.
Bi uvedli participativni proračun?
Da, participativni proračun bomo uvedli tako na ravni mesta kot na ravni četrtnih skupnosti. Pri tem se bomo zgledovali po občinah, ki so participativni proračun že uvedle. Poleg tega bomo ozelenili občinski proračun (green budgeting) in pri pripravi proračuna bomo upoštevali načelo enakosti spolov (gender budgeting).
Bi na Žalah uredili pokop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev?
Da, ker je pravica do dostojnega pokopa posmrtnih ostankov eno temeljnih civilizacijskih načel. Politiki bi morali biti zgled ljudem, zato ne bi smeli zlorabljati družinskih in kolektivnih travm za obračunavanje s tistimi, ki sledijo ideologiji, ki je drugačna od njihove. Enako, žrtev povojnih pobojev se ne sme zlorabljati za namene zgodovinskega revizionizma, s katerim poskušajo nekateri politiki in intelektualci na desnem političnem polu izenačiti povojne poboje z zločini fašizma in nacizma.