Prekmurci obeležujejo dan združitve z matičnim narodom

Marjan Šarec po zgodovinskem orisu prekmurske preteklosti ni mogel mimo minulih ujm, posledice uničenja po povodnji pa je primerjal z vojno. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so z nadčloveškimi napori reševali ljudi in premoženje ter dali vedeti ljudem, da niso sami.

"Kot gasilec, politik in kot človek sem prepričan, da nas vsaka takšna preizkušnja samo še bolj utrdi v našem poslanstvu," je poudaril. Dodal je, da se srečujemo z vedno drugačnimi izzivi, ki pa jim bomo lahko kos le skupaj.

"Da bi reševali težave, se moramo najprej zavedati, kdo in kaj smo, predvsem pa, kaj smo že dosegli. Naš največji dosežek bo, če bo obdobje, v katerem živimo, nekoč prepoznano kot obdobje miru, napredka in skrbi za sočloveka, predvsem pa obdobje hvaležnosti za vse, kar imamo," je prepričan.

Slovesnosti so se udeležili tudi nekdanja predsednika Slovenije Milan Kučan in Borut Pahor, ministrica za kmetijstvo Irena Šinko, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, predstavnica urada predsednice republike Nataše Pirc Musar, številni pomurski župani in drugi.

Predsednica republike je za slovesnost posnela poslanico, ki so jo predvajali na dogodku. V njej je povedala, da Slovenija brez Prekmurcev in Prekmurja ne bi bila popolna. Dodala je, da bi morala biti proslava ob današnjem prazniku vsako leto, saj gre za pomemben dogodek obeležitve združitve naroda.

Ob in pred današnjim praznikom je po Sloveniji potekalo več proslav; v sredo tudi v Ljubljani. Tam je slavnostni govornik, minister Jevšek, dejal, da je bila združitev svetel trenutek slovenske zgodovine.

Tudi ostale prekmurske občine so pripravile regijske proslave, Mestna občina Murska Sobota pa je danes po občinski svečanosti položila venec ob spomenik priključitve in združitve. Garda Slovenske vojske je medtem v imenu predsednice Pirc Musar položila venec k spomeniku narodnemu buditelju Jožefu Kleklu.

Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, v Sloveniji obeležujemo od leta 2006. Letošnja osrednja regijska slovesnost je v občini Lendava potekala prvič, lanska pa je potekala v Črenšovcih.

Praznik je spomin na dan, ko je Prekmurje po določilih pariške mirovne konference leta 1919 pripadlo takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prekmurski Slovenci so bili takrat po stoletjih znova združeni z matičnim narodom.

Državno proslavo ob tem prazniku pripravljajo vsako peto leto in bo spet prihodnje leto.

Golob: Sožitje različnih veroizpovedi, manjšin in narodnosti v Prekmurju zgled za Evropo

"Letošnji praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom obeležujemo v času, ko se država in njeni prebivalci soočamo s posledicami silovite ujme. V času, ko so na preizkušnji solidarnost, enotnost ter medsebojna pomoč in podpora," pa je izpostavil premier Robert Golob. Pri tem je poudaril, da Prekmurci, tako kot vedno, v teh za državo težkih časih iz dneva v dan dokazujejo, da znajo združiti moči, kadar je to potrebno.

Pokrajina ob reki Muri danes pregovorno slovi kot pokrajina bogate zgodovine, pokrajina ohranjene kulturne in naravne dediščine, pokrajina izvrstne turistične in kulinarične ponudbe ter kot pokrajina "srčnih in prijaznih ljudi, državljanov, na katere smo vsi Slovenci lahko upravičeno ponosni", je zapisal v poslanici.