Slabi časi za dejstva
Mednarodni denarni sklad je znižal obete letošnje gospodarske rasti za Slovenijo. Novica, ob kateri bo nekaj ljudi zamahnilo z roko, češ, kaj pa je to pomembno za našo prihodnost. Nekaj jih bo dejalo, da gre vendarle le za napovedi, ki se lahko uresničijo ali pa tudi ne. Nekaj pa jih bo ocenilo, da je najbolje zaupati vladi in njenim ocenam bodoče gospodarske rasti, ki temeljijo na (kakopak dobrih) rezultatih njenega dela.
Vendar v resnici ne gre za to.
S takšnim ravnanjem pa vlada ne vzbuja le dvomov v delo neodvisnih institucij (navsezadnje tudi mednarodnih), pač pa seje tudi dvom v lastno delo.
Napovedi gospodarske rasti so načeloma začetek tistega, kar nam danes govorijo in s plakatov obljubljajo skoraj vsi poslanski kandidati, ko omenjajo besedo stabilnost. Na podlagi gospodarske rasti lahko namreč napovemo, kako globoko in če sploh se bomo lahko zadolževali, koliko in katere projekte bomo lahko izpeljali, koliko denarja bomo imeli za socialne transferje, za projekte... skratka, kako in s čim bo lahko delovala celotna država.
Zato nekakšno zavlačevanje z razkrivanjem dejanskih podatkov, kar danes počne vlada s tem, ko se ne želi seznaniti z gospodarsko napovedjo urada za makroekonomske analize in ko fiskalnemu svetu v zakonsko določenem roku ne dostavi okvira za pripravo proračunov sektorja država za 2023-2025 in osnutka programa stabilnosti za letos, ne more voditi v pravo smer.
Takšno vladno ravnanje ni in ne more biti v redu. Z več vidikov.
S pravnega vidika vlada s takšnim ravnanjem obide zakonske dolžnosti in onemogoča dvema neodvisnima institucijama, kar Umar in fiskalni svet nedvomno sta, opravljanje svojega dela. Kar se sicer - če se spomnimo blokade imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, financiranje državne tiskovne agencije, pa imenovanja državnih tožilcev - ne dogaja prvič. S takšnim ravnanjem pa vlada ne vzbuja le dvomov v delo neodvisnih institucij (navsezadnje tudi mednarodnih), pač pa seje tudi dvom v lastno delo. Če namreč vladne napovedi štimajo, čemu zavlačevanje?
Seveda napovedi, med katere sodijo tudi tiste včerajšnje mednarodnega denarnega sklada, ki je vendarle institucija, katere delo temelji na mednarodnih analizah in podatkih, vladne napovedi potiskajo v kot.
“Težava” zaradi tega ne bo izginila, niti dejstva ne. Preložena nas bodo čakala za prvim povolilnim ovinkom in nas spotaknila s posledicami, od katerih se bomo najverjetneje pobirali še kakšno desetletje.