"Širitev je bila 20 let tehnično vprašanje, tehnično pomeni dejansko prepuščeno Evropski komisiji in izpolnjevanju tehničnih kriterijev. Zaradi ruske agresije na Ukrajino se je nekoliko spremenil pogled in proces postaja vedno bolj geopolitično in manj tehnično vprašanje," je na skupni novinarski konferenci s  Xavierjem Bettelom povedal Robert Golob.

Dodal je, da je Slovenija v stiku z Evropsko komisijo, da bi jasno predstavila svoje stališče, s katerim se strinja tudi več drugih držav članic EU. To je, da je treba Zahodni Balkan pri širitvi unije obravnavati enako ali podobno kot Ukrajino in Moldavijo, je povedal.

Poleg upoštevanja tehničnih pogojev je treba po premierjevih besedah upoštevati tudi geopolitično realnost. "Ne želimo si, da bi Zahodni Balkan samo zaradi pomanjkanja pozornosti s strani komisije naenkrat postal talec nekih tujih sil," je poudaril Golob.

Bettel je prav tako menil, da je treba vse države, ki se želijo pridružiti uniji, obravnavati enako, pri čemer pa je bolj izpostavil pomen izpolnjevanja pogojev. "Pravila so za vse enaka in pri tem bom vztrajal," je dejal. Pri tem ne obstaja sistem, ki bi zaobšel pravila in omogočil hitrejšo pridružitev, je dodal luksemburški premier.

Tako je tudi glede podpore začetku pogajanj z Bosno in Hercegovino, za kar se je v nedavnem pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu zavzel slovenski premier, dejal, da želi počakati na oktobrsko poročilo Evropske komisije. Ta namreč opravi analizo izpolnjevanja različnih pogojev.

Golob je sicer v odgovoru na vprašanje o odzivih na pismo poudaril, da namen tovrstnih pisem ni pridobivanje odzivov, ampak bolj spodbujanje razprave.

Premierja sta se po novinarski konferenci odpravila v kraj Schengen, kjer je bil leta 1985 podpisan schengenski sporazum, s katerim so določene članice odpravile nadzor na medsebojnih mejah. Pred odhodom sta poudarila pomen ohranitve schengna in prostega gibanja, kar je Bettel označil za veliko pridobitev. "Če želimo, da schengen deluje, pa morajo delovati tudi njegove zunanje meje," je dejal.

Slovenija se po Golobovih besedah zavzema za polno delovanje schengna in da članice odgovorno ravnajo na zunanjih mejah, obenem pa se je znotraj območja treba zavedati koristi, ki jih prinaša. Pri tem je bil kritičen do avstrijskega nadzora na meji s Slovenijo.

Njegov luksemburški kolega pa je poudaril tudi pomen območja brez mejnega nadzora za razvoj gospodarstva, ki je tudi ena od ključnih tem današnjega obiska slovenskega premierja v Luksemburgu.

Od februarskega obiska Bettela v Sloveniji se je že "marsikaj premaknilo", je dejal Golob. Največji napredek je bil dosežen na področju vesoljskih tehnologij, na katerem bosta državi sodelovanje okrepili s podpisom memoranduma, predvidenim za danes ob robu slovensko-luksemburškega poslovnega foruma.

"Od tega si veliko obetamo, ker je Luksemburg neke vrste pionir na tem področju, naša industrija pa tudi na nekaterih nišnih področjih dobro lovi tempo razvoja in verjamem, da bodo skupaj lahko krojili neke vrste zgodbo o uspehu tudi na evropski ravni," je povedal Golob.

Na poslovnem forumu bodo prav tako sodelovala podjetja iz turističnega sektorja ter lesne in pohištvene industrije. Na njem bodo predstavili tudi neposredno letalsko povezavo med Luxembourgom in Ljubljano, ki jo bo luksemburški letalski prevoznik Luxair vzpostavil v četrtek.