Golob računa tudi na 'strokovne kadre' strank, ki niso prišle v parlament

Stranka Gibanje Svoboda je na nedeljskih volitvah prepričljivo zmagala in po delnih neuradnih izidih dobila 41 poslanskih glasov. Tako je pričakovati, da bo Robert Golob dobil mandat za sestavo nove vlade.

Vlado si sicer želi sestaviti čimprej: "Po zadnjih informacijah naj bi se 13. maja najprej sestal parlament in mi bi si želeli, da bi šlo od tam naprej zelo hitro. Zdaj bom malo pretiraval, ampak želel bi si, da vlado dobimo v 34 dneh od formiranja parlamenta, kar pomeni, da bi imeli vlado tam zagotovo do konca junija, to je naš načrt," je dejal v pogovoru za omenjeno oddajo naše medijske hiše.

Kar se same koalicije tiče, je že bil v stiku z ostalimi predsedniki, pogovori se bodo nadaljevali po praznikih.

Skupaj s stranko SD ima Gibanje Svoboda 48 glasov. Dovolj, ampak kdaj pa tudi hitro premalo ... Si Robert Golob želi močnejše koalicije? "Da, nedvomno. Želimo sestaviti vlado, v kateri ne bosta samo dve stranki. Vanjo bi želeli na vsak način povabiti tudi Levico, se pravi, da bi imeli levosredinsko koalicijo, hkrati pa tudi dve zunajparlamentarni stranki, ki sta bili v KUL-u, to sta SAB in LMŠ zagotovo, pa morda še kakšno od manjših strank, ki se prav tako ni uvrstila v parlament," Golob pojasnjuje, da si želijo mandat, ki so ga dobili od ljudi, prenesti na čim širši krog strank, s katerimi delijo iste vrednote. Dodaja, da je hvaležen, da so dobili toliko glasov, hkrati pa se zaveda odgovornosti.

Golob je sicer že pred dnevi dejal, da imajo pripravljena vsa imena ministrskih kandidatov, a tudi danes jih še ni želel razkriti, saj se nameravajo o tem najprej pogovoriti s koalicijskimi partnerji, kar bo prihodnji teden. "Je pa res, da na 41 poslancev in temu ustrezno število ministrov nismo računali, tako da bomo morali še kakšno ministrsko ime zdaj na hitro še kje najti. Ampak zato pa računamo še na ostale stranke, tudi na te, ki morda niso prišle v parlament, da nam pomagajo s svojimi strokovnimi kadri," je priznal.

Dan po volitvah že prva ugibanja 

Mesto zdravstvenega ministra se, kot kaže, obeta zdravniku in poslanskemu kandidatu stranke Danijelu Bešiču Loredanu, kar je slednji potrdil že pred volitvami, piše STA. Po znanih rezultatih nedeljskih državnozborskih volitev pa je glede ministrske funkcije dejal: "To je stvar Goloba. Jaz sem svojo domačo nalogo izpolnil."

Najprej bo sicer po njegovem mnenju treba zdravstveni sistem umiriti in ga stabilizirati, spremeniti postcovidno strategijo, poskrbeti za čakalne vrste in v roku enega leta najti način spremembe nabav v zdravstvu in urediti zdravstvena zavarovanja.

Podpredsednico stranke Marto Kos mnogi vidijo na čelu zunanjega ministrstva. "Glede na to da smo dobili izjemno odgovornost in velika pričakovanja, bomo nujno potrebovali ljudi, ki so pripravljeni trdo garati za Slovenijo. Jaz to sem," je dejala zase.

V medijih se je sicer v zadnjih tednih omenjalo, da bi mesto zunanje ministrice utegnilo zanimati tudi predsednico SD in aktualno evropsko poslanko Tanjo Fajon. V SD za zdaj poudarjajo le, da bo delitev resorjev stvar koalicijskih pogovorov.

Mesto ministrice v novi vladi se utegne nasmehniti tudi drugi podpredsednici Gibanja Svoboda Urški Klakočar Zupančič, in sicer na čelu pravosodnega ministrstva. Kot je poudarila v izjavi, je njena iskrena želja, da nekaj doprinese k temu, da bi država postala boljša, zato bo prevzela odgovornost, če ji bo ta zaupana.

V neformalnih krogih je kot možno ime za kandidata za finančnega ministra zaokrožilo tudi ime predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela. Golob se bo sicer v torek neformalno sestal s predsednikom republike Borutom Pahorjem, uradno srečanje pa je pričakovati po konstituiranju nove sestave DZ. V torek naj bi stekli tudi prvi pogovori o oblikovanju koalicije z SD, pa tudi z Levico.

Prvak Gibanja Svoboda je v današnjem pogovoru za Radio Koper sicer še dejal, da je med prioritetami stranke postaviti jedro bodoče koalicije oziroma vlade, pri čemer pa da se bodo pogovarjali z vsemi strankami KUL in ne zgolj s tistimi, ki jim je uspelo prestopiti parlamentarni prag. Prepričan je namreč, da koalicija ni zgolj parlamentarno telo, politika pa da se je omejila zgolj na delovanje v parlamentu, kar je po njegovem mnenju tudi eden izmed razlogov, da so "ljudje tako plebiscitarno rekli ne strankam, še posebej strankam leve sredine".

"Mislim, da je koalicija bistveno več, pomeni sodelovanje, sodelovanje za dobro naše družbe in sodelovanje ni odvisno samo od tega, koliko poslancev ima kdo, temveč koliko strokovnosti in znanja imajo kadri," je še dejal. Hkrati zatrjuje, da so odprti za kadre strank, ki se niso uvrstile v DZ, med slednjimi navaja LMŠ, SAB, "morda tudi Vesno in Dobro državo".

O sodelovanju s strankami aktualne vlade – v NSi so namreč že nakazali pripravljenost za morebitno sodelovanje – pa Golob poudarja, da bo čas pokazal, na katerih točkah bo možno programsko in projektno sodelovanje. "Verjamemo, da bo ta čas že jeseni, do takrat pa je še dosti dela," še poudarja.