Na vprašanje, zakaj se je vlada odločila za model delne regulacije cen naftnih derivatov, je premier Robert Golob odgovoril, da smo trenutno imeli sistem regulacije, ki se ni odzival na zunanje okoliščine. Cena nafte na svetovnih trgih je namreč narasla za 70 odstotkov. Fiksne cene so bile na videz ugodne za potrošnika, dnevno pa so na ministrstvo za gospodarstvo prihajali po več 10-milijonski zahtevki trgovcev za povračilo škode. Po informacijah Goloba se je do zdaj nabralo že za okoli 150 milijonov zahtevkov, do konca leta pa bi lahko ta številka presegla 600. To bi po njegovih besedah zablokiralo državni proračun, zato je bila trenutna shema finančno nevzdržna.
Tudi trgovci so ugotovili, da je shema z vidika likvidnosti nevzdržna. Kot je pojasnil Golob, so tako iskali ravnovesje, pri čemer se je moral vsak nečemu odpovedati.
Ali bodo zdaj sledile višje cene goriva? Podražitve so pričakovane, po ocenah Goloba na ravni osmih odstotkov. Po njegovih besedah je ob tem treba spremljati dogajanje v bližnji soseščini. Potrošniki lahko kljub podražitvam pričakujejo nižje cene goriva kot v Avstriji in Italiji, cene bodo predvidoma na ravni hrvaških cen. Vlada se je ob tem odločila, da na avtocestah pusti prosti trg. S tem želi tudi zmanjšati t. i. bencinski turizem.
Avtoprevozniki so sicer ob napovedi deregulacije cen na avtocestah že izrazili nezadovoljstvo. Golob je poudaril, da na vladi pripravljajo omilitvene ukrepe za določene skupine, med katere spadajo tudi avtoprevozniki. V naslednjih dneh bodo tako sledili pogovori med avtoprevozniki in ministrstvom, skupaj pa bodo iskali ustrezne rešitve.
Kako premier odgovarja na pomislek, da bi morali potne stroške dvigniti za 50 odstotkov, kolikor se je podražila nafta? "Ker ocenjujemo, da bo dvig v prehodnem obdobju nekje do ravni osmih odstotkov, smo ga podvojili. Če se bodo in ko se bodo razmere umirile na borzah, lahko razmišljamo o naslednjih korakih."
Javno bodo objavili primerjavo cen med trgovci
Napovedal je, da se bodo prihodnji teden ekipe z ministrstev pogovarjale s trgovci. "Definirali smo košarico osnovnih prehrambenih izdelkov. Naredili bomo primerjavo cen med trgovci in jo tudi javno objavili. Skozi javno delovanje želimo ljudi ozavestiti, kdo od trgovcev ima najnižje cene in posledično najnižje marže in ne izkorišča sedanje situacije za neupravičeno bogatenje in kdo od trgovcev je že vnaprej dvignil cene na zalogo in danes živi na plečih nekoga drugega."
S temi, po njegovo, mehkimi ukrepi želijo doseči dovolj velik pritisk, da se bodo vsi trgovci začeli ustrezno obnašati. Pred poletjem se bodo lotili tudi problematike zemeljskega plina in elektrike. "Elektrika je, z vidika cenovnih nesorazmerij, bistveno večji problem. Dobra novica je, da imamo dovolj lastne proizvodnje, ki ni odvisna od fosilnih goriv, iz uvoza." Napovedal je, da bodo oblikovali shemo, tudi s spremembo zakona, če bo to potrebno, po kateri bo vlada v času pomanjkanja ponudbe regulirala cene za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Regulirali jo bodo na dolgoročno znosno in vzdržno raven.
"Da bodo lahko proizvajalci električne energije preživeli s svojimi stroški, a na drugi strani ne bodo imeli neupravičenih dobičkov."
Cene plina bodo regulirane
"Zemeljski plin je najtrši oreh, zato smo ga pustili za konec," je ocenil in dodal, da je zelo optimističen. "Prvič, jeseni nikogar ne bo zeblo, in drugič, cene plina bodo regulirane, to lahko že zdaj napovem. Cene bodo vse enake in ne bodo pretirano visoke." Konkretne cene ni želel navesti, izpostavil pa je velike razlike v cenah med slovenskimi mesti in pri tem izpostavil Jesenice in Maribor, kjer so plačevali tudi več kot dvakratno ceno kot v Ljubljani.
"To bomo končali. Cena zemeljskega plina bo za vse Slovenke in Slovence v gospodinjstvih enaka," je obljubil in napovedal, da bo država prek dobaviteljev poskrbela za rezerve. Ena od možnosti je tudi kompenzacija dobaviteljem iz proračuna, da bodo shemo lahko obdržali čez zimo.
O davkih in srečanju z von der Leynovo
Avstrijska vlada je v boju z inflacijo napovedala finančno pomoč državljanom. Bi se za tak korak odločila tudi slovenska vlada? Golob je dejal, da se je za tovrstne ukrepe odločala pretekla vlada; ukrepi so bili všečni, a neracionalni. Z aktivnostmi želi Golobova vlada delovati preventivno in zamejiti porast inflacije jeseni. Med prioritetami bo po besedah Goloba skrb za najranljivejše - tiste z minimalno plačo ali pa še manj. Skozi dialog z delovno aktivnimi prebivalci želijo tudi najti rešitev, kako nasloviti dvig plač v teh težkih časih.
Glede davkov je Golob dejal, da ti niso na agendi vlade do leta 2024. "Danes imamo stvari, ki so bolj urgentne, ni največji problem priliv v državni proračun, največji problem je odliv iz denarnic ljudi. Najprej se moramo posvetiti temu."
Do leta 2024 imamo tako čas, da uredimo trenutno situacijo, z letom 2024 pa bo treba uravnotežiti tudi prilive, je dejal Golob.
Danes se bo Golob v Bruslju srečal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Želi ji sporočiti, da se nova slovenska vlada ne ozira proti vzhodu. "Mi želimo povedati, da je Slovenija del jedrne Evrope in da smo nazaj v tej druščini," je še zaključil premier.
KOMENTARJI (680)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.