Bodičasti kralj jeseni: Vrhunska kulinarična dobrota

13.10.2023 | 14:40

Dragoceno brezglutensko živilo

Jesen je čas pobiranja plodov. Letošnja je še posebej radodarna s kostanjem. Med sprehodom po gozdu zlahka naberemo slastne plodove, ki so vsestransko uporabni. To so odkrili že naši davni predniki, ki jih je prav kostanj velikokrat rešil lakote. Iz njega so pripravljali okusne, zdrave in slastne jedi. Danes so kostanjeve jedi priboljški, ki nam polepšajo večer ali obisk restavracije.

Kostanjeva drevesa so zelo stara, znanstveniki so ugotovili, da naj bi kostanj udomačili pred več kot dva tisoč leti v južni Franciji in severni Italiji, Grki in Rimljani pa so pomagali pri njegovi širitvi po vsej Evropi. Skozi zgodovino je drevo kostanja (Castanea sativa) postalo eno najbolj priljubljenih, cenjenih in razširjenih. Na odraslem drevesu zraste od sto do dvesto kilogramov plodov. A niso le vir hrane, temveč tudi lesa. Uporabljajo ga za izdelavo pohištva, talnih oblog in drugih izdelkov. V preteklosti so iz njega izdelovali črno oglje, ki se ga je uporabljalo za risanje in gorivo. Največji kostanj v Sloveniji raste na Močilnem pri Radečah, poimenovali so ga Gašperjev kostanj. Visok je 18 metrov, obseg njegovega debla pa je kar deset metrov. Največje in najstarejše kostanjevo drevo raste na Siciliji, na gori Etna. Staro naj bi bilo med dva tisoč in štiri tisoč leti, njegovo deblo v premeru meri skoraj 58 metrov. Sicer pa kostanjevo drevo raste med dvesto in osemsto let. V nekaterih državah so kostanjevi cvetovi simbol jeseni, medtem ko so njegovi plodovi simbol obilja.

Ne hitite

Kostanj po Sloveniji nabiramo v oktobru. Dozori v ježicah, ki se odprejo in plodovi popadajo po tleh. Velikokrat na tleh najdemo še zaprte ježice.  V njih so  običajno črvivi plodovi, ki najprej padejo na tla. Če imajo luknjico, se v njih skriva gost – črv. Ko greste nabirat kostanj, je dobro s seboj vzeti palico in nožiček, da plodove v ježicah laže izbezate ven. Slajšo so, če se temperatura ponoči spusti pod ničlo.

Bogata tradicija

Kostanj je že tisočletja prisoten v prehrani. Starodavni Rimljani so ga imenovali »kruh revnih« in je bil pomemben vir hrane ter cenjen zaradi svoje visoke hranilne vrednosti. Vsebuje ogljikove hidrate, vlaknine, beljakovine in malo maščob, kar je bilo še posebej pomembno v obdobjih lakote. Je odličen vir energije, saj ena skodelica kuhanega kostanja vsebuje približno 45 g ogljikovih hidratov. Vsebuje vitamine, še zlasti  C in B6, ter minerale, kot so kalij, kalcij, cink, železo, fosfor in magnezij. Ne primanjkuje pa mu niti antioksidantov, ki pomagajo pri zaščiti celic pred poškodbami prostih radikalov in prispevajo k zdravju srca. Sto gramov pečenega kostanja vsebuje 245 kalorij, kuhanega pa malo manj, 172.

Dragoceno brezglutensko živilo

Tradicionalno so kostanj uživali v različnih oblikah: pečen, kuhan, surov in v pireju. Še danes je v nekaterih evropskih državah, tudi v Sloveniji, zelo priljubljena hrana. Zelo lahko ga je zmleti v moko, katere dodatna odlika je, da je brez glutena in je odlična alternativa pšenični moki za tiste ljudi, ki so preobčutljivi zanj oziroma imajo celiakijo. Mnoga brezglutenska živila vsebujejo kostanj.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 41, 10. oktober, 2023.

Andreja Comino
Foto: Shutterstock