Kučanov ikonoklazem: Kako je nekdanji predsednik Slovenije z idejo o spomeniku osamosvojitvi prestopil med janšiste

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan se je v govoru ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike zavzel za idejo, ki bo zagotovo sprožila še veliko polemik.

Predlagal je namreč razmislek o tem, da se sedanji spomenik revolucije na Trgu republike v Ljubljani umakne, na njegovo mesto pa se postavi spomenik slovenske osamosvojitve.

Osamosvojitev kot veliko državotvorno dejanje slovenskega naroda bi po navedbah nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana zaslužila razmislek, da se ji častno oddolžimo s spomenikom na Trgu republike v Ljubljani.

Kučan je izmuzljiva sluzasta jegulja. In res ni tepec kot drugi.

Verjamem mu pa 0!

— Primož (@DaisukeDzigen) May 7, 2023

Novi spomenik naj bi nadomestil sedanji spomenik revolucije, ki da je - tako Kučan - simbol preteklega časa.

Kot je dejal Kučan, je bila osamosvojitev Slovenije veliko državotvorno dejanje slovenskega naroda, ki ni primerljivo z ničemer prej v naši zgodovini.

Zato bi imel spomenik slovenske osamosvojitve svoje mesto upravičeno na osrednjem trgu našega glavnega mesta, na Trgu republike, na katerem so se odvijala mnoga osamosvojitvena dejanja, tudi dvig zastave mlade slovenske države in njena oznanitev svetu.

To dejanje se je seveda zgodilo potem, ko je, kot vemo, prav Milan Kučan imel govor, v katerem je dejal, da so na ta dan »dovoljene sanje.«

»Na tem zgodovinsko simbolnem kraju zdaj stoji spomenik, posvečen nekemu drugemu pomembnemu času naše zgodovine, ki na žalost še zmeraj deli naš narod. Pripada naši preteklosti, je simbol hotenj tistega časa. Novi čas potrebuje svoj simbol,« je poudaril prvi predsednik samostojne Slovenije.

Ob tem je dodal, da bi nas spomenik osamosvojitve povezoval in opogumljal za uspešno spoprijemanje s prihodnjimi izzivi.

Muzej, kakršen koli že, pa da ne more opravljati funkcije spomenika.

O ti prekleti Janšist

Kučan za razmislek: spomenik osamosvojitve namesto spomenika revolucije https://t.co/ZfdFgR5MIB

— B Križar (@BKrizar) May 5, 2023

Milan Kučan verjame, da je vsak državljan, ki se je na glasovanju na plebiscitu zavzel za samostojno slovensko državo, po svojih najboljših močeh opravil tudi svojo dolžnost na mestu, na katerem je bil.

Še posebej v času odpora zoper tako imenovano »agresijo JLA.«

Zato so po njegovih navedbah odveč razprave, kdo je bolj in kdo je manj zaslužen za uspeh.

»Izrazito spolitizirane razprave v zvezi z muzejem osamosvojitve poskušajo dati legitimacijo nekakšnega vsesplošnega samospraševanja o tistem, zdaj že preteklem času, in o zaslugah. Pri tem v resnici ne gre za muzej. Muzej itak je in bo. V njem bo celovito predstavljeno tudi osamosvajanje Slovenije kot pomemben del celotne zgodovine Slovencev. V resnici gre za prisvajanje zaslug, za ideološko interpretacijo takratnega dogajanja in pristransko označevanje in izločanje posameznikov, njihovih dejanj, pomislekov in celo besed, vse seveda zunaj konteksta časa. Predvsem pa gre za spregledovanje pravega junaka osamosvojitve, to je Slovencev in vseh državljanov Slovenije,« je poudaril nekdanji predsednik republike.

Poanta je ravno v tem, da ne *vsi* državljani

— Goγmicron4U2C  (@FPlevnik) May 6, 2023

V uvodnem delu govora je še izpostavil, da je bil slovenski narod na vseh velikih prelomnicah na pravi strani zgodovine.

Vse skupaj je morda tudi posledica ideje, ki jo je prvi lansiral Janez Pogorelec.

Zanimivo je, da so bili odzivi na to idejo, ki so jo predstavili v Večeru pred dvema letoma precej negativni.

Sem proti menjavi! Kučan si pa naj svojega osamosvojiteljskega postavi kamor si hoče magari na vrt. Dosti imamo že Pahorjev zid nasproti sidra in pred bivšim Babilonom.

— Dejan Pogačnik (@DejanPogacnik) May 6, 2023

»Me veseli, da ste se potrudili zbrati nekaj odzivov na idejo o postavitvi spomenika osamosvojitvi. Hvala! Žal so klavrni, kot se za našo politiko spodobi,« je avgusta leta 2020 zapisal Janez Pogorelec.

Ideja, ki bi jo prej lahko pripisali Janši kot pa Kučanu bo sedaj, ko jo je izrekel Milan Kučan verjetno obravnavana povsem drugače.

A le zakaj bi odbita ideja le zato, ker jo je izrekel Kučan, bila kakorkoli pomembnejša od ideje, ki bi jo z veseljem podprla slovenska desnica?

In kaj je sploh narobe s Kučanovo idejo?

Preprosto povedano gre v primeru ideje Milana Kučana za veliko zmago janšistov.

muzej osamosvojitve in muzej lopovščin bomo imeli skup...kustos bo hojs, ko odsluži kazen...

— klemen piber (@klemenpiber) May 4, 2023

S svojim predlogom se je namreč tudi Milan Kučan uvrstil na njihovo stran.

In istočasno poteptal načela, na katerih je vztrajal doslej.

Trg republike je po mnenju Kučana premajhen za dva spomenika.

Nič ni narobe s tem, da »osamosvojitev«, ne glede na to, da gre za precej nesrečno izbran termin (osamosvajajo se otroci, države razglašajo neodvisnost), ki prikriva, kaj se je v resnici zgodilo (razglasitev neodvisnosti in enostranska odcepitev) dobi svoj spomenik.

Kajti velika in pomembna je bila predvsem odločitev prebivalcev Slovenije, da želijo živeti v svoji samostojni in neodvisni državi.

Pravi spomenik bi bil spomenik razglasitvi neodvisnosti oziroma spomenik neodvisnosti Slovenije, ne pa spomenik osamosvojitvi.

motiš se...pisalo bo PRVI in DRUGI predsednik..

— Parsifal (@Parsifal_1976) May 7, 2023

Neodvisnost države je res tudi pomembna vrednota.

A žal je Slovenija, ki je neodvisnost razglasila, danes pa životari v verigah zaveznikov, ki jo silijo v nove vojne daleč od ideala neodvisnosti.

Trenutek za postavitev spomenika je žal verjetno že zamujen.

In prav zato se neodvisnost tudi slavi, v trenutku, ko taista neodvisnost hitro kopni in izginja.

Pot, ki je bila nato zavestno izbrana s strani slovenskega vodstva, brez konsultacije z ljudstvom – enostranska in nasilna ter mednarodno sporna odcepitev z orožjem - pa si kakšne hvale res ne zasluži.

A seveda jo bo v režiji Kučana dobila, saj je bil tudi sam na čelu tistih »osamosvojiteljev«, ki so se za to pot odločili.

Pri tem pa je najbolj sporna Kučanova ideja, da bi bilo potrebno zato novi spomenik postaviti na mestu, kjer danes stoji spomenik revoluciji.

To seveda spominja na uničevanje spomenikov, ki se je dogajalo v preteklosti. In se dogaja danes.

Na primer na Poljskem, kjer uničevanje spomenikov sovjetskim vojakom, ki so osvobodili Poljsko (spodaj), predvajajo kar v živo.

In Poland, the Monument of Gratitude to the Red Army, erected on the burial site of 500 dead Soviet soldiers, was destroyed live pic.twitter.com/0M7jC7lGQ9

— Spriter (@Spriter99880) May 5, 2023

To uničevanje osrednjega spomenika revoluciji v državi, ki ga predlaga Kučan, ni nič kaj drugačno od tistega, ki se je dogajalo v preteklosti, z uničevanjem spomenikov NOB.

Kučan si namreč želi postavitev novega spomenika prav na mestu, ki njega samega najbolj povezuje z »osamosvojitvijo«, na osrednjem trgu v Ljubljani, tam, kjer je župan Janković že nezakonito postavil številne jambore.

Trga, ki je zaščiten kot kulturna dobrina.

Vsi politiki so očitno isti in v vsakem se skriva majhen Veliki vodja.

Nekateri dobijo mavzoleje, drugi pa si prizadevajo vsaj za spomenike.

Po možnosti na mestih prejšnjih spomenikov.

V primeru Kučana celo na mestu istega spomenika, ki ga je desetletja branil!

Velik del javnosti je ob tem obsojal »premikanje« spomenikov iz Brda, rezanje jamborov postavljenih ob Poti ob žici in mazaštvo s spomeniki NOB – sedaj pa vidimo, da se za nekaj zelo podobnega zavzema celo tisti, ki je bil dolga leta sam vodja komunistične stranke v Sloveniji in je vedno doslej nasprotoval prekrajanju zgodovine.

Proti tem revežem res ni bilo težko zmagati , tudi če je nesposobni Janša cepetal po kleti CDja. Še sreča, da sta bila na vodilnih pozicijah Kučan in Drnovšek, in ne kakšen Peterle!! pic.twitter.com/2DFqU85SRX

— Tom (@tom44232791) May 1, 2023

S tem se je tudi Milan Kučan dejansko uvrstil med janšiste in pokazal, da med levimi in desnimi janšisti ni veliko razlik.

Vsi si želijo svoje, nove spomenike in mavzoleje, če je le mogoče še za časa življenja (kajti kdo ve, kako se bo njihova vloga ocenjevala v prihodnosti!) in to celo na mestih, kjer stojijo spomeniki, ki slavijo velika dejanja slovenskega naroda iz preteklosti.

Ne pozabimo, revolucija se je v Sloveniji med vojno - zgodila.

In ni prinesla samo marsikaj slabega, na primer enostrankarski sistem in represijo, pač pa tudi ozemeljske pridobitve, agrarno reformo, enakopravnost žensk, bolj solidarno družbo, javno zdravstvo in šolstvo, pregon nacionalizma, odpravo revščine, velike infrastrukturne projekte, podporo antikolonializmu in tako naprej.

Spomin na vse to naj bi sedaj odstranili...

Kje se bo to končalo? Z uničevanjem spomenikov NOB? Preimenovanjem ulic? Ukinjanjem praznikov, kot je na primer dan upora proti okupatorju?

Ti poskusi zaničevanja polpretekle zgodovine imajo bogato predzgodovino.

To, za kar se zavzema Milan Kučan je sicer tudi zelo »modno« in sovpada s časom, ko se po vsej Evropi rušijo tudi spomeniki sovjetskim vojakom in tistim, ki so svet osvobajali nacifašizma.

Vse kaže, da je tej modi podlegel tudi Milan Kučan.

Če seveda, tako kot Kučan, vztrajaš pri napačnem sklepu, da gre pri vojni v Ukrajini za »neizzvano agresijo« in da je zanjo po miselnih vzorcih, ki si si jih oblikoval o nevarnosti »srbskega nacionalizma« kriv ruski »ekspanzionizem« (ne pa tvoja politika širjenja NATO), potem ni daleč od naslednjega koraka – uničevanja vsega, kar je povezano ne samo s to državo, pač pa tudi njeno predhodnico in njenimi medvojnimi zavezniki, kot je bila SZ.

V Latviji so najprej z bagerji odstranjevali cvetje pred spomenikom padlim sovjetskim vojakom, ki so jih množično polagali ljudje, nato so porušili tudi spomenike.

Da so ob tem kolateralna žrtev tudi NOB in partizani pa Milana Kučana očitno preveč ne moti.

Spomeniki ob tem niso nikoli le benigni označevalci preteklosti, temveč preteklost, ki je povedana v skladu z določeno pripovedjo ter vpliva na kolektivni spomin.

Uničevanje spomenikov je zato starodavna praksa.

Presenetljivo pa je, da v tem pogledu Slovenija danes očitno ni nič bolj »civilizirana« od številnih držav v preteklosti.

Podobe, kot so skulpture in slike, imajo že tisočletja posebno moč, zato so ljudje od starega Egipta pa do danes pogosto izvajali damnatio memoriae, vključno z obredno rušitvijo in napadom na spomenike.

Latinski izraz damnatio memoriae pomeni obsodbo spomina. V praksi bi to lahko pomenilo vse od uničenja izklesanih doprsnih kipov do rušenja spomenikov.

Omenjeno ravnanje, podobno retuširanju zgodovine, bi lahko opisali tudi kot ikonoklazem.

Ikonoklazem je izraz, ki se v ožjem pomenu uporablja za opis nasprotovanja nameščanju ali čaščenju ikon znotraj svoje kulture, največkrat iz verskih ali političnih razlogov.

Dr. Mozhina je predstavil nov dokaz sodelovanja med fašisti in komonisti.
Generalni sekretar KPS škof Rožman je v skladu s paktom Hitler-Kučan iz leta 1931 vse cerkvene praznike praznoval skupaj s fašisti, nato pa bil po nalogu kominterne maja 1945 upokojen in je odšel v tujino. pic.twitter.com/fGVDXKxQYB

— Zgodovinska dejstva (@ZDejstva) May 6, 2023

Ikonoklazem je gibanje, ki ga običajno povezujemo z družbenimi pretresi in revolucijo.

Ikonoklazem je treba razlikovati od uničevanja lastnih spomenikov s strani pripadnikov druge kulture (npr. špansko uničevanje mezoameriških spomenikov) ali damnatio memoriae, značilnega za Stari Egipt.

Izraz ikonoklazem izvira iz Bizanca. Izraz ikonoklazem ali ikonoklast ali ikonoklastičen je pozneje postal sinonim za osebe in gibanja, ki prezirajo uveljavljene dogme in resnice.

Ikonoklazem (iz grščine: εἰκών, eikṓn, 'figura, ikona' + κλάω, kláō, 'razbiti') je v širšem pomenu besede družbeno prepričanje o pomembnosti uničenja ikon in drugih podob ali spomenikov, najpogosteje iz verskih ali političnih razlogov.

To ravnanje je vedno služilo kot politično orodje za pokoritev sovražnikov, sedanjih in prihodnjih.

V nekaterih primerih so zmagovalci uporabili damnatio memoriae, da so duše svojih mrtvih sovražnikov obsodili na pozabo in jim preprečili posmrtno življenje.

Kučan je v Premikih opisan kot zelo pozitivna oseba.
LDS je bil pa v 90ih letih tudi zelo pozitivna organizacija, mar ne.

— Osebna Adrema (@OAdrema) May 6, 2023

Množice v starem Egiptu in cesarskem Rimu so včasih napadle skulpture voditeljev po njihovem padcu z oblasti, vendar upodobitev niso le porušile, temveč so jih tudi iznakazile in skrile pred očmi. O tem še danes pričajo razbiti obrazi kamnitih faraonov.

Po Ehnatonovi smrti med osemnajsto egiptovsko dinastijo so njegove spomenike skrili in njegovo ime črtali s seznama faraonov.

Stari Egipčani so na vaze pisali kletve in jih nato zdrobili, zažgali, preluknjali ali zakopavali, da bi po smrti telesa ubili duha osovražene osebe.

Rimljani po drugi strani običajno niso želeli izbrisati kolektivnega spomina na osovraženo osebo, ampak so jo očrnili.

Zgodovinar Charles Hedrick opisuje postopek kot »ustvarjanje potez, ki so služile sramotitvi spomina« obsojene osebe, namesto da bi jih izbrisale.

V novejšem času smo bili priče podobnih postopkov na primer v ZDA, kjer so zadnja leta padali spomeniki osebam iz časa konfederacije ali kolonializma, danes pa v državah vzhodne Evrope, kjer rušijo spomenike sovjetskim vojakom ali nasploh znanih Rusov v številnih baltskih državah in Ukrajini, kjer pa istočasno cveti tudi proslavljanje nacističnih vojaških enot in osebnosti, predvsem pa nacističnega zločinca Stepana Bandere.

Bo po tej poti šla tudi Slovenija? Zelo mogoče. Prav zato, za odstranjevanje spomenikov NOB in revoluciji se v Sloveniji že desetletja zavzema stranka SDS.

In sedaj sta SDS in Janez Janša dobili novega zagovornika – samega Milana Kučana, ki sta ga ves ta čas neizprosno napadali in kritizirali.

Pri tem ne smemo pozabiti na to, kdaj je Kučan podal svoj predlog.

To se je zgodilo takoj zatem, ko je posebno tožilstvo za vojne zločine v Beogradu v preiskavi prišlo do pomembnih posnetkov, ki razkrivajo, da se je 29. junija leta 1991 na Škofijah v Sloveniji med »osamosvajanjem« res zgodil vojni zločin in da objektivno, poveljniško odgovornost za ta zločin nosi ne le Janez Janša, pač pa tudi Milan Kučan, ki je bil o tem zločinu obveščen, a ga nikoli ni javno razkril ali zahteval njegov pregon, pač pa ga je celo prikrival.

hribar jim je povedal resnico,zdaj pa si izmišljujejo vse mogoče ,že velikokrat videno s strani sds in njenih prijateljev,muzej osamosvojitve kot smo ga imeli je bil muzej vojnih dobičkarjev ne pa muzej slovenski osamosvojitvi

— stanko vrsic (@StankoVrsic) May 1, 2023

Milanu Kučanu se zato verjetno mudi.

Verjetno si tudi zato zelo želi, da še v času življenja čim prej dobi spomenik, kot pa obtožnico.

Tako kot mnogi drugi osamosvojitelji. Vsi hočejo svoje mavzoleje in spomenike, čeprav si nekateri zaslužijo obtožnice.