Ker so torej električni avtomobili najbolj resen konkurent dizelskim in bencinskim avtomobilom in ker smo že danes zbombardirani s številnimi resnicami, polresnicami ali celo neresnicami o vseh vrstah avtomobilov, smo tiste najpogostejše mite o električnih avtomobilih razbijali z Andrejem Pečjakom, ki je eden največjih strokovnjakov s področja električnih avtomobilov pri nas, tehnofrik, kot si reče, inovator in direktor Inštituta Metron, ki se ukvarja z razvojem električnih pogonskih sistemov. Toda Pečjak je tudi avtomobilist po duši in tudi sam proti prepovedi prodaje vozil z motorji z notranjim zgorevanjem po letu 2035, saj prepoved ni konstruktivna in ustvarja vzemirjenje med prebivalstvom, sploh v državah, kjer je manjša kupna moč, pravi. »Študiral sem motorje z notranjim zgorevanjem, in ne elektrike ali elektronike. Vedno sem imel rad tehnično napredna in hitra vozila. Toda že med študijem sem ugotovil, da bodo izkoristki batnih motorjev kmalu blizu teoretično možnim, kar smo 20 let kasneje res dosegli. Batni motor je v slepi ulici, razvoj ni več možen, razen v smeri še večje kompleksnosti, kar pa naredi motor nemogoč za vzdrževanje. Fosilna vozila bo povozil čas tudi brez prepovedi, sploh ko bodo na voljo tudi cenejša električna vozila,« je povedal Andrej Pečjak, ki svoj največji uspeh z električnim avtomobilom zapakira v »824 kilometrov brez polnjenja in s povprečno hitrostjo 72 kilometrov na uro. To je bilo v dneh (leta 2015), ko so imeli šefi nemške avtoindustrije sestanek z vlado, kjer so sporočili, da tehnologija še ne omogoča dometa nad 200 kilometri. Pod okni pa so se jim vozile tesle z dometom 400 kilometrov.«
Kot je Pečjak opozoril že vnaprej, je veliko vprašanj in polresnic, ki se pojavljajo v javnosti glede električnih avtomobilov, posledica tega pa je, da nafta in njeni derivati poganjajo po svetu približno pet trilijonov evrov, kar je 5000 milijard evrov. Elektrifikacija energetike, ki ne bazira na nafti in plinu, ta monopol ogroža. Zato naftni lobi investira velikanske vsote denarja v medije, ki napihujejo posamezne dogodke in polresnice prikazujejo kot resnice. Kateri so torej ti miti in polresnice?
Električni avtomobili, če gledamo njihov celoten življenjski cikel, povzročajo enako velik ogljični odtis kot dizelski ali bencinski avtomobili.
»Ne drži! Dejstvo pa je, da vse, kar človeštvo proizvede, obremenjuje okolje. Proizvodnja vsakega vozila zahteva vložek energije in surovin, naj bo to fosilec ali električar. Ta energija je najbolj odvisna od mase vozila in postopkov proizvodnje. Avtomobili so sedaj 50 odstotkov težji, kot so bili pred 20 leti, in to velja tako za električne kot za fosilne avtomobile. Kar pa se postopkov tiče, je na primer proizvodnja tesle Y precej manj obremenjujoča za okolje kot proizvodnja nekega evropskega avtomobila, ker podjetje Tesla večino energije pridobi iz lastne fotovoltaike, poleg tega so procesi poenostavljeni in racionalizirani ter zato energetsko manj potratni. V tem je tudi razlog za to, da lahko Tesla s cenovno vojno dobro pritiska na evropsko avtoindustrijo, ki enostavno ni sposobna takšnih pocenitev.«
Baterije so velika obremenitev za okolje, tehnologije recikliranja zanje še nimamo.
»Spet eden od mitov, ki ga širi naftna industrija. Zakaj naj bi litijeve baterije bolj obremenjevale okolje kot odpadna olja, oljni filtri, filtri DPF in vsa preostala nesnaga, ki ostaja po servisih fosilnih vozil? V tem ni logike. Trenutno znamo reciklirati skoraj vse, vprašanje je le, kaj se izplača reciklirati in česa ne.«
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Turistični, a slabo letalsko povezani
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako se bomo morali tudi letos na potovanje z letalom odpravljali pretežno s tujih letališč, kako se uvajajo prvi ukrepi, da se ne bi ponovilo lansko poletje, ko je v istrskih krajih skoraj zmanjkalo pitne vode, zakaj so vandali boleča rana slovenskih mest, kakšne izkušnje ima Mira Milavec, humanitarna delavka, ki že več let pomaga v Ukrajini, kako nevarna so dela v gozdu in zakaj so samo februarja pri gozdarskih opravilih umrli štirje ljudje, kaj je o potopljenih zakladih, ki jih skriva Jadransko morje, povedal fotograf Andrej Voje, kje pečejo pice državni prvaki ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
