Laže. Vse kar je povedala se je zlagala. Putana lažniva.

Videla si nekaj kar že obstaja 20 let. Aja, zdaj, ko je pred tvojim pragom si končno spregledala kruto realnost naše družbe. Bwahahahahaha
To ke tisto, ko ljudje živite v svojem pravljičnem mehurčku s prepričanjem, da je svet lep...pol pa se zbudiš v Beogradu...
In taki mi bodo učili o lajfu in kaj je prav za našo družbo. Malomorgen

Problem je, da danes je povsod vse narobe. Narobe je v solškem sistemu kateri zahteva prevec od otrok, prav za prav zahteva na napačen način in otroci so zafrustirani in doloceni ne zmorejo toliko. Na mesto da je učna snov razporejena po neki logiki je vse zamesano in prezahtevno za otroke in mladostnike. Tukaj doživijo že prvi hladni tuš. O starševski vzgoji pa niti da omenim. Večina staršev vzgaja svoje otroke zelo napačno, seveda v njihovi dobri veri. Prepričani so, da njihovi otroki ne potrebujejo neko vzgojo z velikim V.njim je dovolj da so samostojni kar je za njih najbolj pomembno. Vse ostalo kar spada zraven niti se jim ne sanja. Kakšno spoštovanje do drugega, če sami ne poznajo kaj pomeni. Vlada INDIVIDUALIZEM, samo da je svojemu otroku dobro, da je najboljši, da se bodo vsi klanjali temu otroku, da bo imel zelo lepe ocene, da je uspešen,povsod uspešen, skratka najboljši med najboljšimi. Če v šoli nekdo si upa podvomiti o njegovih dobrih lastnosti sledi takoj tožba pa bodisi do ravnatelja ali do sodišča.
Ta otrok ne pozna kje so meje, kaj šele kakšne so dolžnosti in kaj šele spoštovanje. Tak otrok ne zna izgubljati in se ne znajde v konfliktih situacijah,ki jih seveda ne manjka in jih nikoli ni manjkalo. Ko je potrebno svojemu otroku pokazati kaj je narobe storil, se starši sprenevedajo, enostavno nočejo videti. Zakaj bi grajali svojega zlatega otroka? In to se vleče leta in leta....dokler ne pride puberteta, kjer nastajajo prvi realni konflikti s samim seboj, s starši, s šolo, z druzbo. Kaj pa zdaj? Kje so meje? Kje je morala? Kje je sočutje? Kje je obstala logična razlaga, da ob dolločeni uri je potrebno biti doma? Da permisivni izhodi niso nikoli nič dobrega prinesli? Družba pa je na preži in samo čaka da taki " oslicki" pridejo na dan, in jim zacnejo prodajati vse kar je prepovedano. Seveda, v teh letih se počutijo vsi frajeri če potegnejo črto kokaina ali pokadijo travo. Menim, da tisti starš ko. to opazi, mora takoj reagirati in strogo ukrepati ker če ne, ne bo efekta. Kateri otrok bo pa sprejel ukrepe in pogovore če do sedaj jih nikoli doma ni bilo? Če do včeraj otrok ni vedel kaj je njegova dolžnost in kje so njegove meje. Če doma ni bilo empatije , sočutja in spoštovanja?