Rezultati zadnje javnomnenjske raziskave, ki jo je za Nova24TV izvedla agencija Parsifal, še vedno kažejo, da se nam obeta izredno tesen boj za zmago med vodilno vladno stranko SDS in Gibanjem Svoboda. Med opredeljenimi je rahlo naraslo število odstotkov tistih, ki bi volili stranko SDS Janeza Janše in sicer na 29,7 odstotka. Med opredeljenimi volivci sledi stranka Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki ji je podpora upadla na 28,3 odstotka. Na tretjem mestu je SD Tanje Fajon z 8-odstotno podporo. Na četrtem mestu ostaja NSi Mateja Tonina, sledi pa ji gibanje Povežimo Slovenijo s 5,2 odstotki. Levica in tokrat tudi LMŠ Marjana Šarca ostajata zunaj parlamenta enako kot Naša dežela Aleksandre Pivec in SAB Alenke Bratušek.
Glede na rezultate opredeljenih volivcev bi volilni prag prestopilo pet strank: stranka SDS, Gibanje Svoboda, SD, NSi, Povežimo Slovenijo. Tokrat iz parlamenta izpade tudi LMŠ. Zunaj parlamentarnega praga ostajata tako Levica kot SAB. Stranki SD, ki velja za najbolje rangirano stranko KUL-a, je podpora narasla za 1 odstotek, kar je še vedno manj kot na preteklih merjenjih, ko je uživala do 10 odstotkov podpore.
Tesna bitka se nadaljuje
SDS in Gibanje Svoboda bijeta tesno bitko, LMŠ ne bi prišel v DZ
V javnomnenjski anketi, ki je bila izvedena od 15. do 19. aprila, je bilo anketiranim zastavljeno vprašanje: “Katero stranko bi volili v slovenski državni zbor, če bi bile volitve to nedeljo?”. Podatki so na podlagi vseh tako opredeljenih, kot neopredeljenih anketirancev. Največ, 21,4 odstotka vprašanih, bi svojo podporo namenilo stranki SDS. Tesno za petami bi ji sledilo Gibanje Svoboda z 20,4 odstotka glasov. Sledile bi: stranka SD s 5,8 odstotka glasov, stranka NSi s 4,9 odstotka glasov, Povežimo Slovenijo s 3,7 odstotka glasov. Za razliko od zadnje raziskave, tokrat LMŠ ne bi izvolili v DZ, saj je prejel le 2,5 odstotkov. Levica, ki je včasih velja za 2. najboljše uvrščeno stranko KUL-a, bi sedaj prejela 2,8 odstotka glasov. Sledile bi Naša dežela, SAB, Resni.ca, Vesna, Pirati, SNS, DeSUS, skupna lista Naša prihodnost in Dobra država ter druge.
Več opredeljenih za SDS
Med opredeljenimi anketiranci je rahlo naraslo število odstotkov tistih, ki bi volili stranko SDS Janeza Janše in sicer na 29,7 odstotka. Med opredeljenimi volivci sledi stranka Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki ji je podpora upadla na 28,3 odstotka. Na tretjem mestu je SD Tanje Fajon z 8-odstotno podporo. Na četrtem mestu ostaja NSi Mateja Tonina, sledi pa ji gibanje Povežimo Slovenijo s 5,2 odstotki. Levica in LMŠ Marjana Šarca ostajata zunaj parlamenta enako kot Naša dežela Aleksandre Pivec in SAB Alenke Bratušek.
Pričakovana visoka volilna udeležba
Predvidena volilna udeležba bo letos kar za 20 odstotkov višja kot leta 2018, ko je bila ta 52,6-odstotna. Naslednjih parlamentarnih volitev se bo po podatkih ankete zagotovo udeležilo 73,4 odstotka anketirancev. Videti je mogoče, da zanimanje za udeležbo na volitvah skozi čas narašča.
Med tistimi, ki bi se zagotovo udeležili volitev prednost še vedno poveča Golob
Če si pogledamo, kako bi glasovali tisti, ki bi se volitev zagotovo udeležili, lahko vidimo, da je število odstotkov od prejšnje raziskave pri obeh strankah naraslo, tudi tokrat bi največ glasov (30,7 odstotka) dobilo Gibanje Svoboda. Na drugem mestu bi gibanju za petami sledila stranka SDS s 30 odstotki, njun razpon se poveča od prejšnjih rezultatov za 0,04 odstotka glasov. Stranka SD bi se tokrat s porastom na 7,2 odstotka ponovno uvrstila na na tretje mesto, stranka NSi s 6,6 odstotka glasov na četrto mesto, gibanje Povežimo Slovenijo pa bi vstopilo v DZ s 4,7 odstotkov. LMŠ s 3 odstotki ne prestopa praga parlamenta, sledile pa bi stranke: Levica, SAB, Naša dežela, Pirati, Vesna, Resni.ca, SNS, DeSUS in druge.
Program stranke in njihove vrednote glavni akter pri izbiri stranke
Anketiranci so bili vprašani tudi o tem, kaj je pri njih najbolj vplivalo na njihovo odločitev za izbiro stranke, pri čemer jih je 26,1 odstotek dejalo, da jih je najbolj prepričal program stranke in vrednote, ki jih zagovarjajo, dosedanji dosežki in ravnanja je prepričalo 19,7 odstotkov volivcev, nastop na soočenju pa 8 odstotkov anketiranih.
Kako kaže strankam, raziskovalci ugotavljajo vsak delovni dan, dan za tem, ko so podatki dodani v večdnevno meritev, pa jih na Nova24TV predstavimo. V tokratni raziskavi so vključeni dnevi 15., 19. in 20. 4. 2022. V teh treh dneh je bilo raziskavo zajetih 1006 anketirancev, od tega 50,2 % žensk. Anketiranje so opravili po telefonu. Povprečna starost znaša 54,8 let, standardni odklon je 17.1. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (48,4 %), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (33,4 %), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine (18,2 %). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (33,9 %), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,9 %), 20,6 % anketirancev ima poklicno šolo in 17,6 % anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (26,4 %), sledita Podravska (15,6 %) in Savinjska (12,3 %) regija.
Od prejšnjih rezultatov tokrat vidimo razna nihanja, kar zares pomeni, da vsak glas šteje. Slabo vlado izvolijo dobri ljudje, ki ne gredo volit, zato izkoristite vašo pravico do glasu in pojdite na volitve! Vaš glas bo odločil, kdo si zasluži ostati v DZ in kdo ne, vaš glas spreminja tok zgodovine Slovenije in vaš odloča o jutrišnjem dnevu. Vaš glas šteje!
Tanja Brkić