Foto: Rok Omahen
Foto: Rok Omahen

"Vprašanje brez nagrade: Ali so se povečale cene velenjskega premoga za TEŠ, jedrskega goriva za NEK in plače delavcev v elektrarnah na Dravi, Savi in Soči ali pa je Petrol monopolist, ki služi na račun naše energetske odvisnosti od tujine ter jo zato tudi ustvarja?" se je na napoved višjih cen električne energije odzval ekonomist Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete.

Kot je Tajnikar povedal za MMC, je želel opozoriti na to, da ni čisto logično, da se draži električna energija, ker Slovenija večino elektrike za svoje potrebe proizvede v Tešu, jedrski elektrarni v Krškem in hidroelektrarnah.

Glede na poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2020, ki ga je objavila agencija za energijo, je bila pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo 92,6- odstotna, 35 odstotkov je je bilo proizvedene iz obnovljivih virov, 26,6 odstotka iz fosilnih goriv in 38,4 odstotka iz jedrskega goriva.

"Stroškovno se tu ni zgodilo čisto nič. Premog je enako drag, kot je bil. Teš ima izgubo zaradi emisijskih kuponov, ne zaradi same produkcije elektrike. To se v javnosti ne poudarja. Sama produkcija elektrike v Tešu je donosna. Ko prištejete emisijske kupone, pa dobite to veliko izgubo. Jedrska energija se ni dražila. Glavni operativni strošek v hidroelektrarnah je strošek dela, ki pa se tudi ni povečal. Za višanje domačih cen električne energije ni nobenega razloga," poudarja Tajnikar.

V zadnjih letih pa so se na slovenskem trgu, podobno kot Petrol, pojavili trgovci z energenti, ki trgujejo na evropskih borzah električne energije. "Nekaj podjetij trguje na evropskih trgih in na teh trgih bodo šle cene navzgor. Tisti, ki bodo prodajali uvoženo elektriko, ki je v Sloveniji niti ne potrebujemo, bodo zahtevali višje cene. Vsi drugi se bodo priključili temu, če se bo seveda dalo, saj je cena elektrike v vsakem primeru bolj regulirana," dodaja Tajnikar. Glavna proizvajalca električne energije v Sloveniji sta holdinga HSE in GEN energija, ki sta v državni lasti in ju regulira država.

Kriza bo trajala še vse naslednje leto

Ali bi lahko država cene energentov za manjše uporabnike znižala tudi z nižanjem trošarin? Tajnikar pravi, da bi se to lahko poznalo: "Nimam sicer številk, vendar v preteklosti, ko je država regulirala vprašanje trošarin, je lahko kompenzirala cenovna nihanja."

"Kriza z energijo bo trajala, vse dokler se svetovno gospodarstvo ne bo stabiliziralo v svetovnih okvirih. To pa zagotovo pomeni vse naslednje leto. To tudi pomeni, da bomo imeli pritisk na cene energentov, na cene surovin, tudi na kakšne proizvode, kjer so ozka grla, kot se zdaj dogaja s čipi, verjetno do konca drugega leta. Takšnih močnih pritiskov država z davčno politiko ne more kompenzirati v celoti. V določeni meri pa lahko. Tisto, kar izgubi v kriznih časih, lahko nadomesti v časih, ko so cene nizke. Cene zelo nihajo in imajo svoje cikle. Nobene cene, ne surovin, ne energentov ..., ne gredo samo navzgor," še dodaja Tajnikar in ob tem poudarja, da če znajo to države upoštevati, kar je Slovenija že počela v preteklosti, lahko to kompenzira.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Čakanje na poteze vlade

Kot je poročal Radio Slovenija, bodo cene energentov, če se cene na trgu na debelo ne bodo umirile, za gospodinjstva in male odjemalce zvišali tudi drugi dobavitelji. A predvidoma šele prihodnje leto.

"Dali smo javno zavezo, da letos cen ne bomo dvigovali. Odvisno od tega, kako dolgo bo trajala visoka raven cen, bomo morali te cene graditi, če se razmere na veleprodajnem trgu ne bodo popravile," je za Radio Slovenija povedal Sebastijan Roudi, direktor dobavitelja ECE.

Tudi nekateri drugi prodajalci elektrike o višanju cen še ne razmišljajo. Največji delež na slovenskem trgu ima GEN-I. "Za gospodinjske odjemalce cene ne bomo dvigali. Razlogi za takšne cene primarno izhajajo iz izjemno visokih cen in porasta fosilnih energentov," je za TV Slovenija povedal direktor GEN-I-ja Robert Golob.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je med drugim pojasnil, da država na cene plina "ne more vplivati, ker so zadeve zunaj". "Pri cenah električne energije ima država možnost, da začne regulatorno vplivati," je dejal.

Posredovanje države zaradi višanja cen pričakujejo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). "Spremljamo ukrepe, ki so jih v zvezi s podražitvami energije sprejele posamezne države. Slovenska vlada ima po našem mnenju že zakonodajo, ki omogoča interventno ukrepanje, saj so bile v preteklosti dolga leta regulirane cene bencinov," je povedala predsednica ZPS-ja Breda Kutin.

Kakšne ukrepe bo sprejel Bruselj?

Evropska komisija bo v sredo razgrnila predloge za spoprijemanje z visokimi cenami energije, ki so bistven dejavnik rasti inflacije. Predstavila naj bi nabor ukrepov, ki so v skladu z zakonodajo EU-ja članicam na voljo za kratkoročno ukrepanje, in možnih srednjeročnih ukrepov na ravni EU-ja za okrepitev skupne energetske odpornosti. Cene energije so se po podatkih evropskega statističnega urada Eurostata septembra na letni ravni povečale za 17,4 odstotka.

V Evropski komisiji poudarjajo, da je rast cen energije povezana zlasti z rastjo svetovnega povpraševanja po sprostitvi primeža pandemije in manjše ponudbe, ki se še prilagaja na povečano povpraševanje, ter z vremenom, manj pa z evropskimi politikami za zmanjšanje izpustov.

O rasti cen energije bodo na zasedanju 21. in 22. oktobra razpravljali tudi voditelji članic EU-ja.

Sprostitev trga ni vzrok za višje cene naftnih derivatov

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek po poročanju STA-ja meni, da je višanje cen energentov velik problem za gospodarstvo celotnega EU-ja, ne le za slovensko. Trenutno analizirajo obstoječe razmere, je dejal, sam pa verjame, da bodo našli rešitve.

"Dejstvo je, da je konec obdobja, ko smo imeli poceni energijo, izvažali smeti, in da bo treba narediti zeleno transformacijo," je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek poudaril ob robu novinarske konference pred Dnevi slovenskega turizma 2021 v Ljubljani in dodal: "Verjamem pa, da bomo v vsakem od teh treh segmentov, zemeljskem plinu, električni energiji in naftnih derivatih, našli neko rešitev."

Na ceno zemeljskega plina, kot pravi: "Ne moremo vplivati, pri cenah električne energije smo na neki način nekoliko bolj samostojni, seveda je tudi tukaj trg, država ima samo možnost, da začne regulatorno na to vplivati."

Pri naftnih derivatih je cena sestavljena iz več delov, Počivalšek pa je zavrnil špekulacije, da je sprostitev trga vzrok za višje cene. "To ni tako. Cene goriv v osnovi se dvigujejo, sproščene pa so le marže teh goriv. Naredili bomo analizo, koliko je kaj vplivalo na to, in potem tudi ustrezno ukrepali," je dodal.

Različne države, različne panoge, tudi v Sloveniji, so po njegovih pojasnilih različno prizadete. "Imamo ogromno industrije, ki je energetsko intenzivna, in takšno daljše obdobje bi res imelo negativen vpliv, hujši kot covid-19," je poudaril.

Počivalšek o podražitvah energentov

Analiziranje obstoječih razmer

Na vprašanje, kaj lahko država sploh naredi, je minister pojasnil, da trenutno analizirajo obstoječe razmere. "Država lahko administrativno posega na to področje, vendar pridemo v položaj, kot smo ga imeli v nekdanji državi, ko smo neke cene regulirali, potem pa tega blaga ni bilo. To ni izhod. Verjamem, da se bo tukaj našlo nekaj rešitev. Ne znam odgovoriti na vprašanje problematike plina, ki ni v naši moči," je dejal.

Tudi na ravni EU-ja poteka poglobljena razprava o višanju cen energentov. Počivalšku se sicer zdi zanimivo, da vedno, kadar začnejo diskusijo o zelenem prehodu Pripravljeni na 55 oz. o tem, na kakšen način se je treba transformirati, pride do strahovitega povečanja cen energentov.

Slovenija poziva k priznanju jedrske energije kot nizkoogljičnega načina pridobivanja energije

Skupina desetih držav članic EU, med njimi Slovenija, je v pismu Evropski komisiji pozvala k priznanju jedrske energije kot nizkoogljičnega načina pridobivanja energije, ki bi ga morali vključiti v strategijo povezave na poti k podnebno nevtralni družbi. Ob vse večjem porastu cen energentov in energije so podpisnice pisma opozorile, da je jedrska energija dostopen, stabilen in neodvisen vir energije, ki bi lahko varoval evropske potrošnike pred poskokom cen.

Pobudnica pisma je Francija, med podpisniki pa je še devet drugih držav, ki se večinoma že zanašajo vsaj delno na jedrsko energijo, ob Sloveniji so to še Bolgarija, Češka, Finska, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Slovaška in Romunija.

Premier Janez Janša je novinarski konferenci ob obisku slovenskih dobaviteljev avtomobilske industrije v Spodnji Idriji dejal, da brez povečanja proizvodnje električne energije iz jedrskih elektrarn v Evropi ne bo mogoče doseči zadostne oskrbe prebivalstva, prav tako ne doseči zastavljenih podnebnih ciljev, to je brezogljične družbe do leta 2050.

Države, ki se same zaradi različnih razlogov ne bodo odločile za jedrsko energijo, bodo morale opustiti zadržke do drugih, ki bodo to storile, sicer se formula ne bo izšla, je menil in se strinjal, da jedrske elektrarne niso povsem trajnostne, saj ostajata problema goriva in odpadkov, a je "vse to rešljivo".

Foto: EPA
Foto: EPA

Petrol napovedal občuten dvig cen energentov

Največja slovenska energetska družba Petrol bo s 1. decembrom občutno zvišala cene elektrike in zemeljskega plina. V Petrolu kot razlog navajajo podražitev energentov na mednarodnih trgih in poudarjajo, da še naprej zagotavljajo ugodno oskrbo z energijo.

Po izračunih medijev se bo elektrika za gospodinjstva podražila za od 21 do 35 odstotkov, odvisno od tarife. Za male poslovne odjemalce bodo cene višje za okoli 30 odstotkov. Plin se bo podražil za 12 odstotkov. Vendar pa na računu, ki ga dobi gospodinjstvo, predstavlja elektrika le tretjino končne cene električne energije, dve tretjini so omrežnina, dajatve, trošarina.

"Zadnje čase smo priča izjemnim razmeram na trgih surovin in energentov, kjer cene iz dneva v dan dosegajo rekordno visoke ravni," so že prejšnji teden ob objavi novega cenika zapisali pri Petrolu. Cene energentov za dobavo so se v letu 2022 tako v zadnjem letu zato občutno povišale: električna energija za več kot 175 odstotkov, cena plina za skoraj 300 odstotkov, nafta za okrog 65 odstotkov in emisijski kuponi za več kot 125 odstotkov, so navedli.

Med razlogi za nastali položaj omenjajo lansko relativno mrzlo in dolgo zimo, ki je izpraznila zaloge plina po Evropi. Začetek razvoja cepiv proti covidu-19 je znova zagnal gospodarsko dejavnost in povpraševanje po energentih, ponudba pa, tudi zaradi slabe proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov čez poletje, ni mogla slediti.

Emisijski kuponi, dovoljenja za izpuste ene tone ogljikovega dioksida ali drugega toplogrednega plina enake mase, so medtem na krilih ambicioznih politik EU-ja že dlje časa v rastočem trendu. Še naprej ostaja velika težava tudi dobava zemeljskega plina, saj so skladišča po Evropi podpovprečno zapolnjena.

"V Petrolu kljub burnemu dogajanju na trgu ostajamo zavezani ponudbi kakovostne, zanesljive in ugodne oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom," so dodali ob tem. "Do povišanja cen odjema električne energije in zemeljskega plina bo zaradi razmer na trgu sicer prišlo ‒ nov cenik bo za naše gospodinjske in male poslovne odjemalce začel veljati s 1. decembrom ‒ a nam je, čeprav na tržno dogajanje nimamo vpliva, z učinkovitim nabavnim procesom uspelo zagotoviti konkurenčne cene energentov tudi za naslednje leto," so zatrdili.

Po navedbah časopisa Finance naj bi Petrolu pri dvigu cen energije neuradno kmalu sledili še drugi dobavitelji.

Petrol bo podražil plin, elektriko