Resnica o nedopustno dolgih čakalnih dobah

Ministrstvo za zdravje napoveduje, da bo konec novembra objavilo nov razpis za skrajševanje čakalnih vrst, ki bo temeljil na prečiščenih čakalnih seznamih.V okviru julijskega razpisa so klicali skoraj vse nad dopustno dolgo čakajoče bolnike, a skoraj polovica jih je storitev že opravila.

23. julija je ministrstvo razpisalo storitve v vrednosti skoraj 18,5 milijona evrov, na ta način pa bi več kot 20.000 bolnikov, ki je na storitev čakalo nedopustno dolgo, prišlo do hitrejše obravnave. Izbranih je bilo 62 izvajalcev, tako javnih, kot tudi koncesionarjev in čistih zasebnikov.

V klicnih centrih so 27. septembra začeli klicati čakajoče bolnike in jim ponujati nove termine za storitve. Doslej so klicali 18.992 bolnikov, uspešno so priklicali 11.841 bolnikov. Od tega so 12 odstotkom uspeli zagotoviti storitev s krajšim čakanjem, novega termina ne želi 36 odstotkov klicanih, medtem ko se je pri 46 odstotkov bolnikov, ki so jih priklicali, izkazalo, da so storitev, na katero naj bi nedopustno dolgo čakali, že opravilo. 

Ob tem je priznal, da so ga ti rezultati močno presenetili. "Neprijetno presenečen sem bil, da se je to zgodilo. Sistem je neurejen že več kot 10 let. Doslej se očitno nihče ni resno lotil te problematike, zato smo se na ministrstvu resno odločili, da bomo k temu aktivno pristopili," je napovedal. Po njegovih besedah je v sistemu veliko nedoslednosti, a verjame, da bodo z ukrepi bistveno izboljšali sistem.

Problematičen celoten proces

Kot pravi, je ministrstvo za zdravje že maja od vseh izvajalcev zdravstvenih storitev zahtevalo, naj prečistijo čakalne sezname. "Nekateri so se tega lotili zelo resno, nekateri manj resno, nekateri pa zelo neresno," je dejal.

Pri analizi, kje prihaja do težav oz. zakaj čakalni seznami ne odražajo dejanskega stanja, so ugotovili, da se težave pojavljajo v celotnem procesu - od napisane napotnice do prenosa podatkov na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki podatke zbira. "Celoten proces je izjemno problematičen," je dejal.

V prvi vrsti so pomanjkljivo in nejasno izpolnjene napotnice, zato se je delovna skupina, ki jo je ministrstvo ustanovilo za urejanje tega področja, odločila, da bodo nekatera polja na napotnici obvezna za izpolnitev, sicer ne bo možno izdati napotnice. Ta ukrep je po Cugljevih besedah hitro izvršljiv, prihodnji teden se bodo sestali z informacijskimi hišami, ki bodo prilagodile sistem v eNapotnici.

Tudi po storitvi ostajajo na seznamu

Velika težava, ki se je izkazala z izvajanjem nacionalnega razpisa, je tudi ta, da bolniki ostajajo v čakalnih seznamih, čeprav so zdravstveno storitev že opravili. Vzrok je v tem, da izvajalci storitev ne vpisujejo izvidov v centralni register, ki je osnova, da se lahko obravnava bolnika zaključi v sistemu naročanja. "To je največja rak rana, da je bilo tako veliko bolnikov na seznamu čakajočih nedopustno dolgo in bili so že obravnavani," je pojasnil Cugelj.

Zato so sklenili, da bo od 1. aprila 2022 postalo pošiljanje izvidov bolnika po zaključeni storitvi v centralni register izvidov obvezno in bo vezano na plačilo storitev. Izvajalec bo torej prejel plačilo za opravljeno storitev takrat, ko bo opravil celotno storitev, ne samo zdravstveno, ampak tudi administrativno.

V sistemu naročanja se je pokazala še ena anomalija. Na seznamu nedopustno dolgo čakajočih bolnikov je veliko takih, ki so za izvedbo storitev izbrali točno določenega zdravnika in taki bolniki sploh ne pridejo na seznam nedopustno čakajočih. "Tukaj se bo morala stroka resno vprašati, ali je res korektno, da bolnik pet let čaka na operacijo, na primer hrbtenice, pri točno določenem zdravniku. Ali je to res strokovno utemeljeno? Stroka bo tudi morala jasno povedati, ali je bolnik res popolnoma upravičen, da izbere zdravnika in potem čaka tri, štiri ali pet let," je opomnil.

Do določenih težav je prihajalo tudi pri prenosu podatkov od izvajalcev do NIJZ. Tako je NIJZ že pripravil posodobljeno verzijo informacijskega sistema, s katero bodo odpravili to pomanjkljivost prenosa podatkov.

Seznami prečiščeni v nekaj mesecih?

Na vprašanje, ali se tako lahko pričakuje, da bodo čakalni seznami prečiščeni v nekaj mesecih, je odgovoril: "To je naš cilj in se bomo maksimalno trudili, da bo tako."

Od NIJZ so prejeli dobili spisek 120.000 bolnikov, ki čakajo nedopustno dolgo. NIJZ bo vsem izvajalcem, ki imajo te bolnike na čakalnih seznamih, poslal seznam, ministrstvo pa bo od njih zahtevalo, da sezname prečistijo. "Če bo treba, bo tudi skupina ministrstva za zdravje šla neposredno do izvajalca in skupaj z njimi prečiščevala sezname," je napovedal.

Iz prečiščenega seznama bodo skušali bolnike uvrstiti v najkrajši datum za zdravstveno storitev, ki je bila razpisana v okviru nacionalnega razpisa. Nato pa bodo šli v nov razpis, ki bo temeljil na prečiščenih seznamih. Ta bo objavljen predvidoma do konca novembra. "Razpis je nesmiselno delati, če podatki niso prečiščeni," je povedal Cugelj.

Poleg tega bodo v tem letu tudi objavili nacionalni razpis za skrajševanje čakalnih vrst za prve specialistične preglede. Obsegal bo veliko področij, kot so ortopedija, dermatologija, zobozdravstvo itd., je napovedal Cugelj.

Ne glede na to, so v okviru julijskega razpisa uspeli izkoristiti 12 odstotkov programa, to je okoli 2000 bolnikov. "Verjetno se vsi zavedamo, da je tudi to velika številka, saj vsak bolnik šteje. Poleg tega smo od 1. oktobra do danes čakalne vrste omenjenih storitev skrajšali za 58 odstotkov oziroma nekaj čez 10.000 čakajočih," je dodal.

To pomeni, da ne bodo v celoti porabili 18 milijonov evrov, kolikor so bile vredne vse razpisane zdravstvene storitve. Državni sekretar pa se ne boji, da ne bi mogli do konca leta 2022 v celoti porabiti 65 milijonov evrov, kolikor jih imajo na voljo za skrajševanje čakalnih vrst. Gre namreč za sredstva, zbrana v okviru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a jih dopolnilne zdravstvene zavarovalnice v lanskem letu niso mogle porabiti zaradi manj izvedenih zdravstvenih storitev v času epidemije covida-19.

"Storitve za 20.000 bolnikov so bile vredne nekaj manj kot 20 milijonov evrov. Če bi obravnavali vseh 120.000 čakajočih bolnikov, bi teh 65 milijonov hitro porabili. Verjamem pa, da bo čiščenju seznamov ne bo na storitev napotenih vseh 120.000 bolnikov, ker so nekateri verjetno že prišli na vrsto pri izvajalcu," je dejal.

Le polovica sposobnih za operacijo

Nacionalni razpis sicer ni prvi, ki je razkril problematiko čakalnih vrst. Pred šestimi leti so se na ministrstvu lotili analize čakalnih vrst v nekaterih bolnišnicah in ugotovili, da je denimo v ortopedski bolnišnici v Valdoltri le polovica bolnikov sposobnih ali pripravljenih za operacijo. Zaradi vseh teh ugotovitev so v letu 2016 spremenili zakon o pacientovih pravicah, ki je med drugim nalagal čiščenje čakalnih seznamov. Tako so morali izvajalci zdravstvene dejavnosti skladno z novelo do konca januarja 2017 administrativno prečistiti čakalne sezname za zdravstvene storitve, tako da bi postali realni.

A se to očitno ni zgodilo. "Zato smo se zdaj odločili, da bomo drugače pristopili in bomo vsak teden tudi preverjali ali so izvajalci opravili svoje delo ali ne. Ker očitno drugače stvari ne bodo stekle. Na žalost bo morda treba uvajati nekatere strožje ukrepe. Eden od skrajnih ukrepov je tudi, če ne bodo dobili plačila," je dejal Cugelj. Ob tem je opozoril, da so nekateri sezname zelo zgledno prečistili, denimo v Splošni bolnišnici Jesenice.