Orkester dobe razsvetljenstva je v Ljubljani v skladu s svojim imenom in tudi poslanstvom – izvajanjem tako imenovane stare glasbe na avtentična zgodovinska glasbila ali njihove replike in s strogim upoštevanjem in raziskovanjem historičnih izvajalskih praks – nastopil s klasicističnim programom, za katerega se je izkazalo, da ni zaokrožen le slogovno, temveč da je ujet v dobrih šest let, ki jasno nakazujejo razvojno pot od »benignega«, salonskega klasicizma k bistveno bolj prevratniško-revolucionarnemu. Če je tako Beethovnov Drugi klavirski koncert nastajal še pred francosko revolucijo, je Prvi, ki je v resnici nastal pred Drugim, z njo že označen. Na tak način je seveda dobil spored, ki se sicer na prvo žogo zdi izrazito prežvečen, povsem nove dimenzije. Še dodaten, predvsem muzikološki mik pa je dajal koncertu pianist András Schiff, ki je oba koncerta igral na historično glasbilo fortepiano, torej neposrednega predhodnika klavirja.
Pianist in dirigent András Schiff je v Cankarjevem domu nastopil z Orkestrom dobe razsvetljenstva. (Foto: Nadia F. Romanini)
Na tem mestu pa se lahko začnejo tudi globlji premisleki. Na koncertu namreč ni bilo mogoče preslišati, da je zgodovinski inštrument v primerjavi z modernim koncert...