V družbi BSH Hišni aparati Nazarje, tovarni leta 2020, za prenos znanja iz tehničnih služb v proizvodnjo skrbita dve ekspertni skupini, in sicer za industrijski inženiring in informacijsko tehnologijo. Poleg tega je v vsaki verigi vrednosti specialist, ki se ukvarja izključno s področjem digitalizacije oziroma vpeljavo rešitev s področja industrije 4.0.
Tako je v uvodnem predavanju na šestem izobraževalnem dogodku Dobre prakse pametnih tovarn povedal Klemen Arlič, vodja projekta Industrija 4.0 v družbi BSH Hišni aparati Nazarje, ki je skupaj z Almo Pučnik, odgovorno za področje izobraževanja in razvoj organizacijske kulture, osvetlil razvoj digitalnih veščin zaposlenih za uspešno preobrazbo v pametno tovarno. Dodajmo, da bo naslednji izobraževalni dogodek Dobre prakse pametnih tovarn 15. novembra.
Tovarna BSH v Nazarjah je popolnoma drugačna
Kot je v spletnem intervjuju Časnika Finance lani povedal Boštjan Gorjup, direktor, odgovoren za področje gospodarjenja, je tovarna BSH v Nazarjah popolnoma drugačna kot pred petimi leti. In pri tem omenil delovna mesta, opremljena z vsemi informacijami za učinkovito delo zaposlenih, neposredno povezana z informacijskim sistemom, umetno inteligenco, ki omogoča, da v proizvodnji testirajo pravilne stvari in tako znižujejo stroške kakovosti, omenil je še več robotov, avtomatsko vodena vozila AGV, popolnoma spremenjen prostor v proizvodnji, ki ga je narekovala dinamika uvajanja novih izdelkov in novih proizvodnih linij.
Dobro medgeneracijsko in medoddelčno sodelovanje
Okvir, ki omogoča sistematično izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v BSH Hišnih aparatih Nazarje, je na drugem izobraževalnem dogodku Dobre prakse pametnih tovarn, sicer pa še šestem po vrsti, predstavila Alma Pučnik. Kot je povedala uvodoma, v podjetju dobro potekata medgeneracijsko sodelovanje in sodelovanje med različnimi oddelki oziroma sektorji v podjetju, ti temelji pa zagotavljajo, da se dobre prakse v podjetju zares zgodijo.
»Vsaka dobra zgodba se začne pri dobri strategiji. V našem podjetju vedno in vsakič izhajamo iz korporativne strategije, ki se potem prevaja na strategijo podjetja. S cilji, ki stojijo zadaj, strategijo uspešno uresničujemo, tako na ravni produktov, procesov kot tudi ljudi. Naš cilj pri dobrih praksah s področja usposabljanja zaposlenih je, da do leta 2025 za delo v pametni tovarni stoodstotno usposobimo vse ciljne skupine v podjetju.«
Ko je govor o usposobljenih zaposlenih, to niso le neposredno zaposleni v BSH Hišnih aparatih Nazarje, ampak tudi dobavitelji, ki so prav tako del sistema podjetja, zato je izjemno pomembno, da gredo v korak z njimi, je pojasnila.
Podlage za uspešno usposabljanje
Med podlagami oziroma temelji za uspešno usposabljanje zaposlenih je predavateljica poudarila matrike, v katerih so postavljene zahteve za vse profile zaposlenih o tem, katera znanja potrebujejo, da bodo lahko uspešno opravljali svoje delo ter prispevali k ciljem in strategiji podjetja, programe v ozadju, ki zaposlenim pomagajo, da pridejo do pravih kompetenc, kanale, prek katerih je zaposlenim potrebno znanje dostopno, ter kulturo učenja in kulturo deljenja znanja.
V podjetju imajo med drugim Akademijo BSH s svojimi moduli izobraževalnih treningov in izobraževalni center, kjer se izvaja prenos znanja. Poleg tega pa tudi skupino ekspertov, ki v podjetje prinašajo nova znanja in so gonilo izobraževanj. Ti svoje znanje na sedanje zaposlene, novozaposlene, pa tudi na študente in praktikante prenašajo prostovoljno. »Trenutno imamo približno 50 izobraževalnih modulov, ki jih izvajajo naši zaposleni. Nekaj jih poteka na daljavo, večinoma pa izobraževanja spet potekajo v živo,« je povedala Alma Pučnik.
V okviru učnih platform pripravljajo interna izobraževanja, tako lastna kot tista, ki jih dobijo od svoje mame, korporacije BSH.
Izobraževanje poteka tudi na delovnih mestih, kjer pride v ospredje mentorska vloga prej omenjenih ekspertov in vodij.
Kultura deljenja znanja in kultura učenja
Kot je poudarila Pučnikova, je poleg zunanjih ekspertov, ki izobraževanja izvajajo v podjetju, izjemno pomemben bazen kompetentnih zaposlenih, ki so pripravljeni deliti znanje.
Po eni strani gre za kulturo deljenja, ko znanja ne držiš zase, ampak ga deliš z zaposlenimi, s sodelavci. Na drugi strani pa je pomembna tudi kultura učenja. »Naši zaposleni se radi učijo in vedo, zakaj se učijo, zakaj je to pomembno. Vse skupaj na koncu pripomore tako k strokovni kot osebni rasti vsakega posameznika, tudi v luči gradnje njegove lastne kariere, njegovega lastnega kariernega razvoja v podjetju,« je poudarila.
Zaposleni se vsak dan srečujejo z novimi tehnologijami
Kot je poudaril Klemen Arlič, ki je v svojem delu predstavitve nanizal nekaj primerov, kako v tovarni leta 2020 poskušajo motivirati oziroma izobraziti zaposlene v proizvodnji, se ti vsak dan srečujejo z novimi tehnologijami.
Bodisi so to samovozeči transportni vozički, digitalna navodila za delo, ki jih imajo na delovnem mestu, pri delu uporabljajo pametne telefone ali pametne tablice za iskanje podatkov o določeni opremi, vsaka proizvodnja linija ima svoje PDC-sisteme za izvajanje proizvodnih nalogov, celotna mreža proizvodnje je podkrepljena z raznimi merilnimi sistemi, ki beležijo podatke, vsi podatki se zbirajo in na koncu analizirajo, pri tem pa tudi zaposleni v proizvodnji dobijo povratne informacije, na podlagi podatkov se v določenih primerih sprejemajo odločitve.
Agilen pristop pri prenosu znanja
Pri prenosu znanja imajo v podjetju agilen pristop z več različnimi metodami izobraževanja. Vse z namenom, da zaposlenim ponudimo zanje najboljši način izobraževanja, je poudaril Klemen Arlič.
Za prenos znanja iz tehničnih služb v proizvodnjo skrbita dve ekspertni skupini, in sicer za industrijski inženiring oziroma, po domače, tehnologijo in informacijsko tehnologijo (IT). Obe sta odgovorni za to, da skladno s kulturo podjetja svoje znanje prenašata proizvodnim delavcem. Denimo od začetnih faz nekega projekta, ko nova tehnologija pride v proizvodnjo, pa do trenutka, ko postane del rednega proizvodnega procesa.
Vsakič, ko pride v podjetje nov projekt, pripravijo ciljno izobraževanje za ciljne skupine – od vzdrževalcev, delavcev, specialnih operaterjev … Ponavadi ta izobraževanja pripravijo skupaj z implementatorjem opreme ali neposredno s tehnologijo, ki je projekt vpeljala. S tem dosežejo, da so tisti, ki se bodo ukvarjali z avtomatizacijo ali tehnologijo, dobro podkrepljeni z znanji in so pri uporabi naprave samozavestni.
Specialist za digitalizacijo v vsaki verigi vrednosti
»Za zelo koristno stvar, ki je dvignila raven kompetenc v proizvodnji, se je izkazala praksa, da imamo za vsako verigo vrednosti specialista, ki se ukvarja izključno s področjem digitalizacije oziroma vpeljavo rešitev s področja industrije 4.0. Ta specialist je odgovoren za to, da med proizvodnimi delavci in vzdrževalci širi to znanje, jim predlaga, katere rešitve naj uporabijo, in nakazuje smer, za kaj te rešitve lajšajo njihovo vsakdanje življenje oziroma delo,« je poudaril predavatelj.
Interaktivni zasloni na delovnih mestih
Med zaposlenimi so dobro sprejeti tudi interaktivni zasloni na delovnih mestih, ki ponujajo informacije o delovnih nalogih, o opremi oziroma napravah, ki jih morajo uporabljati pri vgradnji določenih sestavnih delov, navodila pa so v tekstovni, slikovni ali videoobliki ter podkrepljena z določenimi informacijami.
V podjetju imajo tudi videonadzor sistemov. Včasih so bili za vizualno kontrolo kakovosti aparatov pristojni ljudje, zdaj pa pri tem sodelujejo tehnologija in ljudje. In sicer robot poslika aparat in da delavcu informacijo, katere komponente so bile sestavljene v redu, katere pa ne, delavec pa na podlagi tega presodi, ali se je robot odločil prav ali ne. S takšno povratno zanko učimo napravo, pa tudi delavca, kako mora biti aparat sestavljen.
Pomembne so tudi mobilne naprave, ki delavcem olajšajo vsakodnevno delo. Na primer vzdrževalni nalogi za vzdrževalce, QR-kode na opremi, prek katere se dostopa do navodil in tehničnih podatkov, da so vzdrževalci in bolj specializirani posluževalci izobraženi, informacije, ki jih lahko uporabijo, pa so jim na voljo ves čas.
Kot je poudaril Klemen Arlič, vsakemu ne ustrezajo vse metode izobraževanja, zato zaposlenim poskušajo ponujati več različnih platform. Za to, da dobijo povratne informacije, kaj deluje in kaj ne, s čim so zaposleni v proizvodnji zadovoljni in s čim niso, ugotavljajo tudi z anketo o zadovoljstvu na delovnem mestu, ki se izvaja prek mobilnih naprav.
