Ker se Leon uvršča med razred večje modele, ni presenečenje, da je daljši od sestre. Konkretno govorimo o 23 centimetrih naskoka. Leon je od Arone tudi širši, a dva centimetra ne poskrbita za tako veliko razliko kot vlada recimo med njunimi višinami. Tu prednjači Arona, katere vrh strehe je od Leona postavljen višje za malo manj kot deset centimetrov. Vse te merske razlike se smiselno preslikajo v kabino. Tam tako Leon deluje bolj razpotegnjeno v vzdolžno smer, Arona pa v navpično. Sedenje v slednji je zato bistveno bolj pokončno kot v Leonu; s stališča splošnega občutka prostornosti oba predstavljata vrh med sebi podobnimi, med obema pa vsaj v mojih očeh prednjači Leon. Zelo verjetno pri tem sklepu igra nezanemarljivo vlogo moja afiniteta do nižjega položaja sedenja z bolj naprej iztegnjenimi nogami, a vseeno. Naskok Leona z dolžinsko odmerjeniim centimetri je preprosto prevelik, da bi mu lahko Arona, tudi z njenim zelo pametnim umeščanjem elementov kabine in potnikov, preprosto ne more kljubovati.
Klasika proti sodobni dotični občutljivosti
Kar se tiče uporabniške izkušnje, izstopa več let novejša zasnova Leona. Pri upravljanju Leon tako odločno stavi na dotično-občutljive površine in zaslon. V Aroni je na drugi strani, ob ravno tako dotično-občutljivem osrednjem zaslonu kot v Leonu, vseeno najti bistveno več več fizičnih tipk in gumbov. Komande z njimi so tako še vedno izvedene za klimatsko-prezračevalno napravo, kar nekaj fizičnih tipk in celo dva vrtljiva gumba pa so nastreljeni tudi na prečkah volana. Piko na i primakne spodaj levo ob volanskem drogu nameščeno veliko vrtljivo stikalo za krmiljenje žarometov, od katerega je v Leonu ostala samo še preprosta dotično občutljiva ploščica s kontrolnimi lučkami. Ali je poudarjen dotično občutljivi koncept upravljanja boljši ali slabši kot klasični gumbi in stikala, prepuščam v presojo vsakemu posamezniku. Bom pa sam ob tem rekel le, da bom vedno raje izbral fizičen gumb oziroma tipko kot takšnega, ki je »narisan«.
Na osemnajsticah
S tem sta se Arona in Leon s točkami, vsaj kar se mene tiče, izenačila. Zdaj pa na cesto. Tam sem opazil, da se Arona na 18-palčnih platiščih pelje celo malo udobnejše kot Ibiza, obuta v 18-palčna kolesa. Sam glavne »zasluge« za to pripisujem približno centimeter večjemu preseku Aroninih pnevmatik, ki res vsaj za odtenek izboljša blaženje najbolj kratkih in ostrih nepravilnosti v cestni podlagi kot pri Ibizi. Se pa pri obeh malih sestrah kaže vpliv njune krajše medosne razdalje proti Leonu. Čeprav Arona nikoli ne prestopi meje neudobja, se tudi nikoli ne ponaša s tako stopnjo zrelosti in dovršenosti na cesti kot večji in v vseh pogledih bolj uravnotežen Leon. Zato, točka prednosti ponovno za Leon.
Boljše, veliko boljše
Kot celoten paket avta, je sodobnejše grajen tudi pogonski sklop v Leonu. In tu moram reči, da je sodobnejše dejansko boljše. Veliko boljše. Z mehanskega stališča je gnal preizkušeno Arono enak 1,5-litrski bencinski TSI, kot lahko žene tudi Leona. A je bistvena razlika med obema v primaknjenih sistemih start&stop. Ta v Aroni »shaja« s klasičnim zaganjalnikom, ki po občutku v zimskem času manjkrat izklopi motor, kot ga je pripravljen blagi hibrid v Leonu 1.5 eTSI. V njem je elektrifikacija bencinarja izvedena na zelo dovršen način z 48-voltnim alternator-zaganjalnikom, ki nudi Leonu 1.5 eTSI mnogo različnih funkcionalnosti. O njih sem se podrobneje razpisal v testu o Leonu. O DSG menjalniku enega in drugega nima smisla izgubljati besed, saj sta ta enaka in tudi v praksi delujeta identično. Štejem pa Leonu vseeno v prednost, da lahko potencialni kupec izbira ali želi menjalnik DSG, medtem ko so kupci v Aroni, če si jo zaželijo z najboljšim bencinarjem v ponudbi, obsojeni na dvosklopkovno samodejnost. Seat, zakaj to omejevanje?
Končni rezultat 1:3
Rezultat moje primerjave Arone in Leona kaže v prid večjega brata. To je seveda moj osebni rezultat, posledica mojih pričakovanj, nagnjenj in tudi predsodkov. Posledično je povsem mogoče, da bo razmerje na posameznih področjih od posameznika do posameznika drugačno in v očeh nekaterih zmaga tudi Arona. Temu nenazadnje pritrjuje množica Aron, ki jih srečujem po naših cestah. Vse to dokazuje, da smo si ljudje (in s tem tudi naša pričakovanja in želje) zelo različni.
Povod za primerjavo
Načeloma se v svojih zapisih izogibam razpredanju o cenah, saj se bojim, da bi vedno znova pisal eno in isto. Avtomobili so, vsaj v Evropi, vse dražji in tudi preizkušena Arona ni nobena izjema. Za dobrih 28 evrskih tisočakov, kolikor stane testni primerek, se je še ne tako zelo dolgo nazaj kupilo tudi dva razreda večji, zmogljivejši in vsaj tako dobro (če ne bolje) opremljen avto. Opisana situacija je hkrati povod za mojo tokratno primerjavo Arone z Leonom. Za približno 28.000 evrov bi namreč sam z lahkoto izbral in tudi po lastnih željah opremil večji in vsesplošno bolj dovršen Leon namesto male Arone. Čeravno je Leon v mnogih pogledih, vsaj zame, preprosto bolj suveren avto, dopuščam možnost drugačnih zaključkov. Kdor torej omedleva nad Aronino kompaktnostjo, okretnostjo in relativno notranjo prostornostjo, naj le pogleda proti njej. Za vse druge se mi zdi Leon brez kančka dvoma preprosto boljša in tudi bolj smiselna izbira. A glede na število Seatovih Aron in drugih manjših križancev, ki se vozijo po naših cestah, je jasno, da so čustva in sledenje trendom že zdavnaj prehiteli racionalnost in preprosto logiko.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
16 komentarjev za "Logična primerjava"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
11,2 porabe? Kaj je to izživljanje na dirkališču. Gorivo je postalo drago.
Fantje so ga žgali na testu, drugače ta motor pije 6.5 povprečno, če voziš večinoma po omejitvah. Pri njih je bilo 7.5 kar je kar veliko.
Živijo Mavrica. Sem doslej že mnogokrat pojasnil, a bom pojasnil še enkrat. Osebno vedno navajam pri porabi na testu skupno tri podatke. Najmanjšo izmerjeno, največjo izmerjeno in povprečno porabo goriva skozi celoten čas trajanja preizkusa avta. Navedena 11,2 l/100 km je v tem primeru seveda največja izmerjena poraba, dobljena pa je tekom preganjanja z avtom na podeželski cesti. Z njo ne pravim, da bo avto vedno toliko trošil. Pravim pa, da se lahko poraba v najslabšem primeru dvigne do te mere. Lep pozdrav, Peter
“preganjanja z avtom na podeželski cesti” – se opravičujem, a zame je to sramotna izjava, ki ni ustrezna duhu sodobnemu času. Sicer pa katera podeželjska cesta uradno omogoča “preganjanje”. Kaj to pomeni naglo pospeševanje in vožnja čez dovoljeno hitrost? S testnimi avtomobili se ne izživlja in sprošča frustracije. Poraba je visoka in pika.
Ta motor brez težav porabi cca 6,5 litrov, če ne voziš glih večinoma po mestu.
Ima pa dober pospešek.
Na papirju ja. Od 0-100 še nekak, vmesni pospeški pa bolj bogo.
Pr oktaviji se mi ni zdelo da slabo potegne.
Govorim iz svojih izkušenj in občutkov. Meni se zdi to premalo za te konje, drugemu ne. Po mojih občutkih me je pa 1.0 pozitivno presenetili v vseh pogledih.
Ste tole slikali na Jančah ?
Živijo Bucko99: Ne, slika je posneta v okolici Polževega. LP Peter
Kot zelo zadovoljen lastnik dotičnega avta (dobro leto star, zadnje serije pred to prenovo), se lahko z minusi še vedno docela strinjam, dodal bi še odsotnost stropnih ročajev.
Je pa s prenovo avto nekaj dobil, pa nekaj izgubil. Prednji del mi tu ni več tako všeč, tele okrogle luči pač ne pašejo. So pa platišča lepša. Armaturna plošča je bila prej bolj všečna, bolj clean look, imela je lepo vkomponiran touch screen v sredinski del, sedaj ta zaslon štrli ven, Je pa večji. Zame osebno je 1.5 TSI pri tem avtu metanje denarja proč, imam 1.0 TSI 81kW in je čisto super za teh 1250kg mase. Cena pa itak višja, če bi danes kupaval ta avto, vsaj 2.000€ več bi dal sedaj za enako opremo. Kje so časi, ko je bila osnovna Arona 14.000€
1,5 TSI je kar bogi glede na konje, tako, da si se prav odločil (lastne izkušnje iz T-Roc)
Ugodno.
Sarkazem a ne?
Le kdo bi vedel 😉