Poljska se je obrnila na Združene narode z zahtevo po nemški vojni odškodnini v višini tisoč dvesto milijard evrov, kar je četrtina nemškega BDP. V svetovni organizaciji še ni odziva. V Varšavi so se za ta korak odločili potem, ko so tik pred novim letom v Berlinu znova zavrnili njene zahteve, rekoč da je bilo vprašanje vojne odškodnine že urejeno.
Poljska vlada se je namreč avgusta 1953 »v duhu demokracije in miru«, kot je takrat sama izjavila, odpovedala reparacijam, ki jih ji je do tedaj plačevala Vzhodna Nemčija. To odločitev Poljske je leta 1990 pred združitvijo potrdil sporazum obeh Nemčij z ZDA, ZSSR, Francijo in Veliko Britanijo. Poljska vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PIS) pa že od leta 2015, ko je prišla na oblast, trdi, da je Sovjetska zveza »marionetno poljsko vlado« prisilila, da se je odpovedala reparacijam, in zahteva od Nemčije astronomsko vsoto. Ni pa jasno, zakaj so za vlado PIS veljavne druge mednarodne pogodbe, ki jih je podpisala »marionetna poljska vlada« v času hladne vojne.
Odpiranje starih ran
V drugi svetovni vojni je bilo žrtev nacistične agresije kar šest milijonov Poljakov (od skupno 35 milijonov Poljakov), od tega tri milijone Judov. Varšavo so Nemci avgusta in septembra 1944 med vstajo, v kateri je umrlo 150.000 civilistov in 20.000 upornikov, zravnali z zemljo. Medtem je Pariz v istočasni vstaji, ko je umrlo 600 civilistov in 1000 upornikov, ostal skoraj nepoškodovan ob obzirni nemški kapitulaciji.
Vendarle sedanje poljske zahteve odpirajo stare rane. Poljska je imela velike gospodarske koristi od vstopa v EU in od odprtosti nemškega gospodarstva, tako da edina v EU po letu 2008 ni poznala krize. Nemčija pa ne more popuščati Poljski glede vojne odškodnine, ker bi to zatem zahtevale tudi številne druge evropske države, česar nemško gospodarstvo ne bi preneslo. Že v letih 2013 in 2015 je znova odprla vprašanje vojne odškodnine Grčija.
Predvolilno vzdušje
Vsekakor pa pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami poskuša PIS s tem, ko se obrača na OZN in tako zaostruje zahteve po reparacijah, igrati na strune protinemškega nacionalizma v času hude energetske krize. Ta populizem se kaže tudi v zahtevi premierja Mateusza Morawieckega po uvedbi smrtne kazni. Vprašanje vojne odškodnine je toliko bolj občutljivo in toliko bolj obremenjuje odnose med pomembnima članicama EU, ker jo porušena Ukrajina že zahteva od Rusije. Sicer so odnosi med Poljsko in Nemčijo že vrsto let slabi, potem ko sta obe vladi pokazali povsem nasproten odnos do beguncev z Bližnjega vzhoda in do pravne države.