Foto: Radio Slovenija
Foto: Radio Slovenija

Z dr. Žnidaršič Kranjc pretresemo nekaj gospodarskih trendov in aktualnih problemov. V pogovoru večkrat omeni lasten strah pred delom od doma in izrazi nezadovoljstvo ob pogledu na v splošnem spremenjen, zmehčan odnos do dela, kar daje slutiti, da je kapitalsko najmočnejša finančnica v državi izjemno delovno disciplinirana. Na del njenega posla pa, tako kot na druge delodajalce v državi, vpliva pomanjkanje ljudi, ki bi jih lahko zaposlili: "Del pomanjkanja zaposlenih je definitivno posledica financiranja države – čakanja na delo in podobnih zadev. Mi na eni strani iščemo kuharje, jih ne dobimo, kuharji so na čakanju. Podobno velja za medicinske sestre. Precej jih je na zavodu za zaposlovanje, pa kar precej jih opravlja cepljenje in tako naprej. Drugi vidik je, da smo vendarle globalizacijo malo potegnili nazaj, povečujemo proizvodnjo v lastnih državah, kljub temu da delovne sile nimamo. Tretje je delo od doma. Bala sem se, kaj bo to prineslo. In neke posledice se vidijo. Ljudje niso čisto pripravljeni priti nazaj v službo. Državni uslužbenci še vedno delajo od doma in tega prizadevanja za vrnitev ni bilo. Obenem imamo – ne vem – nekaj deset tisoč nadzornikov covid stanj." Pravi, da se je še povečala razlika med prizadevnimi in neprizadevnimi, in ni jasno, kako bomo to vrnili v osnovno stanje. "Ljudje zahtevajo večje udobje, a Slovenci moramo priznati, da ga imamo."

Trend na Zahodu je, da zaposleni zahtevajo višje plače, drugačne urnike in načine dela (precej tudi od doma). Zahtevam glede višjih plač se pridružujejo tudi slovenski sindikati, najsi gre za dvig minimalne ali drugih plač. Rastejo cene življenjskih potrebščin. Gostja meni, da je inflacija okrog petih odstotkov že na nevarnem območju, in to kaže, da je nimamo pod nadzorom. Kapital, pravi, pa v inflaciji ne izgublja, ker si izmišlja nove prodajne metode. "V tej igri številk bomo končali tam, kjer smo začeli, to je moje videnje vsega skupaj." Na drugi strani se že več kot leto spoprijemamo s pomanjkanjem ponudbe. "Ni ponudbe za vse, kar bi želeli kupiti … A je to mehanizem kapitala, da umetno ustvarja to krizo? Mislim, da pravega pregleda nad vsem skupaj nima nihče."

Oba dela njenega osnovnega posla, zavarovalništvo in pokojninska družba, ki v Sloveniji upravlja več kot 350 milijonov evrov, sta uspešna.

Iz Prve osebne zavarovalnice so oktobra oddelili Prvo pokojninsko družbo. Ta pri nas upravlja 350 milijonov evrov.

Ali je kdaj slišala zanesljivo pojasnilo, zakaj država bolj ne spodbuja varčevanja v drugem in tretjem stebru, na Hrvaškem so vplačila v drugi steber namreč obvezna?
Najpomembnejši ugovor najde na strani sindikatov in politike. Sindikati so po njenem navajeni na socialne transferje, pa mislijo, da se je lažje boriti na prvem stebru kot na drugem ali tretjem; podjetja tudi niso privrženci dodatnega pokojninskega zavarovanja, ker radi vplačujejo najnižje prispevke: "Rekla bi, da lažje stisneš državo pri obveznih dvigih pokojnin, kot pa da vsako podjetje nekaj prispeva zraven. Tega ni nikoli nihče posvojil. Politika si tu ne želi ustvarjati novih konfliktov. Rekla bi, da je to to."

Prizna, da se tudi upravljavci pokojninskih skladov med sabo ne poenotijo glede "filozofije": "A veste, vsi relativno dobro živimo, imamo relativno dobre dobičke, kapitalska ustreznost v pokojninskem delu je OK, pač, mislim, da so to zdaj postale udobne službe." Pokojninski vzajemci so pri nas dovolj trden in dober posel.

Skupina Prva vstopa tudi v alternativno financiranje. Trenutno deluje njen specialni investicijski sklad z dolžniškim kapitalom, v njem je zbranih 20 milijonov, vloženih je okrog 10 milijonov, dolžniki plačujejo tudi 10-odstotne obresti. Med drugim je sklad posodil denar družbi Tivoli Jožeta Anderliča, ki gradi luksuzne nepremičnine Schellenburg.

Ali Alenka Žnidaršič Kranjc torej verjame v luksuzne, precenjene nepremičnine?
"Ali verjamem ali ne, je na neki način nepomembno. Mi imamo skupino, ki se s tem ukvarja in je (pri tem poslu, op.a.) zahtevala višje obresti. Obenem je pomemben del teh stanovanj že prodan, tako da se naša izpostavljenost pravzaprav niža. Ali verjamem v luksuzna stanovanja? Sploh ne vem, kako neka družina zbere denar za stanovanje. Ali bodo tam samo naložbene nepremičnine, ali bodo prazne, ali bodo ljudje izgubili denar, težko komentiram, vendar glede posla verjamem, da smo na varni strani."

Skupina Prva je še v pogovorih z enim od partnerjev za ustanovitev alternativnega sklada za lastniško financiranje in nepremičninskega sklada za lastne potrebe. Pripravljena se je tudi umakniti iz lastništva Deželne banke; interes za nakup banke, če pride do prodaje v soglasju z drugimi lastniki, obstaja.

Alenka Žnidaršič Kranjc in njeni trije otroci so tudi lastniki družbe Deos, ki združuje osem domov za starejše s koncesijo, vključenih v javno mrežo domov. Pravi, da je njihov cilj nuditi dva tisoč postelj, več ni smiselno. Gradili bodo nov dom v Kopru. Ponujajo oskrbo na domu, dobiček (2020 je znašal milijon tristo tisoč evrov) pa vlagajo v širitev in posodobitve. Računsko sodišče je v svoji reviziji leta 2019 zaključilo: "Ministrstvo s pravno ureditvijo ni zagotovilo enake obravnave uporabnikov storitev v domovih za starejše, saj so cene oskrbe pri koncesionarjih za skoraj 28 odstotkov višje od cen oskrbe pri javnih zavodih, poleg tega pa se cene v domovih za starejše oblikujejo neodvisno od dejanskih stroškov oskrbe."

In kako dr. Žnidaršič Kranjc odgovarja na poziv društev, kot je Srebrna nit, da bi bilo treba omejiti plačilo hotelskega dela cene v domovih s koncesijo, saj starostniki v njih plačujejo lastniku doma za investicijo (njegova posojila, amortizacijo) in so tako diskriminirani v primerjavi z oskrbovanci v javnih domovih?
"Biserka Marolt Meden je bila dolgo direktorica neke bolnišnice, tako da ve, o čem govori. Ampak vprašanja so napačna. Temeljno vprašanje je, zakaj javni domovi ne zaračunajo svojim stanovalcem popolne cene. Zakaj ne zaračunajo stroškov financiranja objektov? Zakaj so domovi od države, če rečem, podarjeni in nimajo amortizacije v stroških, ki jih zaračunajo svojim zavarovancem? Dalje, če se je država odločila, da bo to počela prek zasebnikov, zakaj potem nam ne subvencionira enakega dela cene, pa bi bile cene poenotene? Se pravi, zakaj je polovica varovancev v Sloveniji v boljšem položaju kot druga polovica, je stvar odločitve države, ki to lahko uravna. Obstaja več variant za to reševanje. Drugo vprašanje je, ali omejiti ceno hotelskega dela? Mi imamo na vsakega varovanca 45 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Javni domovi jih nimajo. Tudi s tega vidika je treba upoštevati, da je to nadstandard. Imamo pa v osnovi prenizke pokojnine, da bi si starostniki lahko to sami financirali. Obenem imamo pri otrocih, sorodnikih negativno stališče do tega, da bi starostniki začeli trošiti svoje premoženje, da bi plačali za domove ali pa da bi jim oni pomagali pri tem. Mi smo v nekem začaranem krogu. Nekih stvari se ne želimo do konca dogovoriti. Mi imamo stanje v domovih, kar se tiče standardov, enako kot pri Avstrijcih, so pa naši domovi pol cenejši."

Tako v javnih domovih kot v Deosu 70 odstotkov zaposlenih prejema minimalno plačo – po kolektivni pogodbi za javni sektor. Prava težava pa je pomanjkanje kadrov. Okno za uvoz iz držav nekdanje Jugoslavije je zaprto. Tu je še težava pridobivanja delovnih dovoljenj za tujce. Potrebovali pa bi dva tisoč ljudi za delo s starostniki, manjkajo tudi medicinske sestre. Brez dodatnih spodbud ne bo šlo.

Na vprašanje, kakšne bi morale biti teme pred volitvami, pa gostja odgovori:
"Nam se pravzaprav nič hudega ne godi. Če gledamo krizo 2008 ali 2013, imamo večje plače, večje avtomobile, podjetja se dobro prodajajo, imamo uspešna podjetja v mednarodnem obsegu. Jaz neke hude revščine ne vidim, čeprav mi vsak dan govorijo o tem, da je pač več revnih v Sloveniji, kot jih je bilo ali pa mi vsi mislimo ... Ampak imamo pa malo revščine v glavah. Kako naj pošljem otroka v šolo, če učiteljica misli, da jo čipirajo, ko se cepi? Kakšna je pravna država, če deset let ne moremo vložiti (oziroma dobiti ali pa izgubiti) tožbe zaradi izbrisa podrejenih obveznic? Kakšno je javno zdravstvo, če lahko pridem do zdravnika samo tako, da plačam? Kakšni so sindikati, če ne dvignejo glasu proti nepravičnemu deljenju covidnih dodatkov? Kakšna je politika, če ne more reči bobu bob in nehati z nekimi neumnostmi, kot so merilci CO2 v zraku v vsakem prostoru?"

O trenutni vladi Alenka Žnidaršič Kranjc, ki je za svoj posel od institucij v rokih dobila ustrezna soglasja in podporo, reče: "Ta vlada se vsaj odloča, pustimo, če pametno, ampak se vsaj odloča."

Več v podkastu Srce bije za posel.

Dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, Prva Group