Iz opozicijskih vrst pozivi k predčasnim volitvam

Janša: Brez drame 

Volivci so na referendumu po oceni predsednika DZ Igorja Zorčiča z veliko udeležbo izkoristili priložnost, da na preverljiv način povedo, kaj si mislijo o delu vlade. "Rezultat referenduma bo zgovoren," je zapisal na družbenih omrežjih.

"Referendum je bil nekaj posebnega, volivci so se imeli prvič po dolgem času in po epidemiji možnost izreči o delu oblasti. Menim, da je bilo sporočilo zelo jasno," je pa je izjavi v DZ dejal Zorčič. Rezultat namreč po njegovem mnenju kaže na to, da volivci niso zadovoljni ne s konkretnim zakonom ne z drugim delom vlade, "ki je velikokrat prežeto z aroganco, ki veje predvsem iz komunikacije, najbolj na Twitterju". Glede nadaljnjih korakov opozicije je dejal, da bodo gotovo sledili določeni sestanki. Tak rezultat namreč po njegovem mnenju kaže na to, da bi moral kdo sprejeti politično odgovornost. Verjetno minister, je dejal Zorčič, a obenem pristavil, da je bil rezultat odgovor na to, kaj si volivci mislijo predvsem o delu vlade.

Težko pa oceni, kot je dejal, ali bi bila zdaj večja možnost za uspeh konstruktivne nezaupnice. Po njegovem mnenju sam rezultat referenduma tega še ne pomeni. Prav tako zatrjuje, da rezultat referenduma ne bo vplival na njegovo odločitev, kateri stranki se bo pridružil in kdaj.

Odzval se je tudi premier Janez Janša in zapisal: "Poznate kako levo vlado, ki je odstopila po izgubljenem referendumu? Od večinskega sistema do družinskega zakonika? Zato brez drame. Ne morete pa sedeti doma in ob teh mainstream monopolih pričakovati čudežev na voliščih. Zato hvala vsem, ki ste glasovali. Kakorkoli. Tako se dela." Spomnimo sicer, da je leta 2018 tedanji premier Miro Cerar odstopil po tem, ko je ustavno sodišče razveljavilo referendum o drugem tiru. 

V NSi obžalujejo, da "zakon, ki bi pomenil korak naprej pri varovanju vode in priobalnih pasov, ni dobil zadostne podpore". "Primeri slabih praks kažejo, da sedanja ureditev ni ustrezna. Voljo ljudi bomo seveda spoštovali in se še naprej borili za ohranjanje narave in čiste pitne vode," so zapisali. 

Glas proti je na referendumu oddal tudi predsednik države Borut Pahor, pri čemer pa je zatrdil, da ni glasoval ne za vlado ne proti njej.

Iz opozicijskih vrst pozivi k predčasnim volitvam 

Da sta volilna udeležba in rezultat pokazala, da "smo Slovenci sposobni stopiti skupaj in zaščititi javno dobro ter svojo prihodnost – kar voda zagotovo je". "Nocoj je bila dosežena velika zmaga. Gre za zmago narave, gre za zmago ljudi in gre za jasno in močno sporočilo, da ta vlada nima legitimnosti. Želim se zahvaliti vsem, ki so stopili skupaj, da lahko slavimo ta veličasten rezultat, kljub temu da je čas dopustov," se je odzval Marjan Šarec. 

Izid referenduma kaže tudi na odnos javnosti do aktualne vlade, dodajajo v LMŠ in pozivajo, da naj vlada izid referenduma vzame kot nezaupnico ter odstopi. "To je zahteva ljudi po odpoklicu vlade, državnega zbora in po predčasnih volitvah," pravi vodja poslanske skupine Brane Golubović.

Koordinator Levice Luka Mesec si prav tako želi predčasnih volitev čimprej, vlado je k razmisleku o predčasnih volitvah pozval tudi Jernej Pavlič iz SAB.

Rezultat referenduma je "jasen izkaz ljudske nezaupnice tej vladi", so prepričani v Protestni ljudski skupščini. Zakon je bil sprejet brez upoštevanja naravovarstvenih organizacij, brez upoštevanja stroke in brez sodelovanja javnosti, med referendumsko kampanjo pa je vlada ljudi zavajala ter delila lažne informacije, dodajajo. "Tak odnos vlade do ljudi in demokratičnih postopkov je nesprejemljiv. In danes nas je več kot 625.000 povedalo, da imamo dovolj te vlade." 

Ob tem pozivajo predsednika države, da v celoti preneha podpirati Janšo in to vlado, "ki že dlje kot eno leto deluje proti demokraciji, in ki zato nima več nikakršne podpore ljudstva. Boruta Pahorja pozivamo, da nemudoma uporabi svojih pristojnostih in pozove k predčasnim volitvam." 

Referendumski izid po mnenju Krivca ne bo vplival na delo vladne koalicije

Vodja poslancev SDS Danijel Krivec meni, da padec novele zakona o vodah na referendumu ne bo vplival na delo vlade. Po njegovi oceni je v veliki meri šlo za izraz nezadovoljstva ljudi, izpostavil je epidemijo. Gre pa za signal ministru Andreju Vizjaku, da poišče primerno rešitev, nov predlog morda drugače skomunicira in ga vloži v DZ, meni Krivec. 

Na vprašanje, kaj je bila po njegovem mnenju največja napaka, pa je odgovoril, da ne vidi napake, ampak predvsem to, da proti splošni ljudski volji ne gre. Po njegovem mnenju ni šlo za politični konflikt, ampak za zakon, ki so ga ljudje ponotranjili kot slabega, ne da bi se sploh pogovarjali o argumentih. Težko pa je po njegovih besedah ljudem reči, da bo nekaj boljše, če se v javnosti že dva ali tri mesece prej v javnosti vzpostavi negativen prizvok.

"Glede na to, da je šlo za strokovni zakon, ki nima politične teže, je bilo nesmiselno v to vlagati več energije. Ljudje so bili na nek način že vnaprej odločeni," je ocenil Krivec. Poudaril je, da ta zakon ni bil v koalicijski pogodbi in zanje ne predstavlja težave. Izid referenduma pa je po njegovih besedah jasen in ga je treba spoštovati.

V koalicijskih NSi in SMC se danes na rezultat referenduma ne nameravajo odzvati.

Zorko: Pri referendumu gre za ljudsko nezaupnico vladi

Po oceni analitika javnega mnenja Andraža Zorka gre pri zavrnitvi novele zakona o vodah za ljudsko nezaupnico vladi, ljudstvu pa je uspelo to, česar opoziciji v parlamentu ni. Kot je ocenil, je bil referendum ob veliki udeležbi tudi jasen pokazatelj oz. resno opozorilo ne le za trenutno vlado, pač pa za katerokoli, ki jo bo nasledila.

Proti je glasovalo več kot 635.000 ljudi, torej več kot 50 odstotkov udeležbe z zadnjih državnozborskih volitev leta 2018, "to pa je še en zelo konkreten znak, kaj bi se zgodilo na današnji dan, če bi bile volitve". "Kar pomeni, da ta vlada de facto nima več legitimnosti," je navedel.

Ob tem je dejal, da je bila "sodeč po pričevanjih z volišč predvsem med mladimi udeležba velika, kar je spet en mejnik". Po njegovem mnenju to kaže tudi na to, da bo morala politika nasploh, ne le ta vlada, pri določenih tematikah ubrati drugačen pristop k sprejemanju zakonov, predvsem pa bo morala bolj prisluhniti strokovnjakom.

Po Zorkovi oceni so tudi sicer okoljska vprašanja nekaj, kar bolj angažira predvsem mlade. "Tu je že več kot očitno, da je med mladimi ta interes bistveno večji, ker se zavedajo, da gre za svet, v katerem bodo živeli oni, ne pa trenutni odločevalci," je dejal.

Dodal je, da smo tudi sicer Slovenci kot državljani precej zeleno orientirani in okoljsko ozaveščeni. Tako je denimo spomnil na akcijo Očistimo Slovenijo, ko se je pred leti več kot 200.000 ljudi zbralo za čiščenje smeti. Takšne teme bodo zagotovo tudi v bodoče vplivale na aktivacijo in udeležbo predvsem mlajših volivcev, je prepričan.