Francoski konservativni politiki so se z ogorčenjem odzvali na nedavno objavo Evropske unije o uspehu 23,5 milijona evrov vrednega demografskega projekta za družine v Turčiji. Program, ki vključuje finančno podporo EU za zaposlovanje žensk in varstva njihovih otrok na domu, se je zaključil s konferenco, ki jo je gostila Ankara. Po podatkih EU je projekt ohranil formalno zaposlitev 12 tisoč turških žensk in ponudil storitve varstva otrok na domu več kot 5.300 otrokom, mlajšim od treh let.
Francoski konservativni evropski poslanec Nicolas Bay je tvitnil, da “čeprav Evropska unija noče sodelovati v kakršni koli natalistični politiki za Evropejce, podpira rojstva v Turčiji!”
Drugi francoski poslanec v Evropskem parlamentu, Jean-Paul Garraud, soustanovitelj gibanja francoske ljudske desnice v okviru Nacionalnega zbora, je tvitnil, da je “takšna pobuda povsem nora, če upoštevamo zaskrbljujoč demografski razvoj na naši celini, kjer stopnja rodnosti nenehno pada in kjer bi družine potrebovale več podpore kot kadar koli prej.” Dodal je, da “denar evropskih davkoplačevalcev ne bi smel biti uporabljen za financiranje bruseljskih imigracijskih ideologij.”
V Franciji otroci čakajo eno leto na vrtec, EU pa podpira varstvo otrok v Turčiji
Francoski konservativci poudarjajo, da je sistem otroškega varstva v njihovi državi izjemno preobremenjen, saj francoski starši čakajo leto ali več na mesto v vrtcu. Velik del sistema je pod pritiskom zaradi prihoda mladih migrantskih otrok skupaj z višjo rodnostjo francoskega muslimanskega prebivalstva. Podatki kažejo, da v Franciji trenutno primanjkuje 230.000 mest za otroško varstvo.
Projekt v Turčiji, ki so ga financirali davkoplačevalci EU v višini 25.472.000 evrov, je ponudil podpro ženskam, ki so ostale zaposlene – EU jim je financiral najem izobraženih varušk za varstvo otrok. Sofinancirali sta ga Republika Turčija in Evropska unija, izvajal pa ga je Zavod za socialno varnost. Projekt je potekal v Ankari, Istanbulu in Izmirju.
Turčija z enostavno reprodukcijo, EU izumira
Prebivalstvo Turčije znaša že 85 milijonov, Svetovna banka pa ocenjuje, da bo do leta 2050 prebivalstvo države doseglo 109 milijonov. V nasprotju z evropskimi državami ostaja turško prebivalstvo na ravni enostavne reprodukcije, saj imajo Turki približno 2,05 otroka na družino.
Italija je na drugi strani na poti v samoizumrtje, saj jim grozi demografska katastrofa. Samo 13 odstotkov Italijanov in 25 odstotkov žensk želi imeti otroke, Italija pa je lani zabeležila najnižje število rojstev doslej.
Nekateri strokovnjaki pravijo, da je številka turškega prirasta prebivalstva veliko višja od uradnih številk. “Čeprav so uradne številke objavljene kot 16 milijonov, je prebivalstvo mesta preseglo 20 milijonov. Takšni populaciji ne morejo zadostovati niti zemlja, niti zrak, niti voda. Istanbul se bliža propadu”, je dejal Mikdat Kadıoğlu, akademik z Istanbulske tehnične univerze (İTÜ).
Kako je mogoče, da EU namesto evropskih držav podpira Turčijo?
Po naključju je bila politika EU, ki podpira rojstva, usmerjena v Istanbul in druga turška mesta z gosto populacijo. Turčija ni članica Evropske unije. Islamski avtokratski voditelj Turčije Recep Erdoğan je prav tako spodbujal pronatalistično držo ne le za Turke v svoji državi, temveč tudi za Turke, ki živijo v Evropi. Leta 2017 jim je naročil, naj “pojdejo živet v boljše soseske. Vozite najboljše avtomobile. Živite v najboljših hišah. Naredite ne tri, ampak pet otrok. Ker ste prihodnost Evrope. To bo najboljši odgovor na krivice proti vam.” Turki po vsej Evropi so se odzvali z navdušenjem, pri čemer je milijone po svetu razseljenih Turkov volilo Erdoğana na državnih volitvah, vključno z večino volilnih upravičencev v Belgiji in Nemčiji.
Francoski konservativci so bili ogorčeni, ko je EU zagotovila 23 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja za programe spodbujanja otrok v Turčiji. EU državi pošilja milijone sredstev, medtem ko morajo francoski starši čakati eno leto na mesto v vrtcu.
Države, kot so Madžarska, Švedska, Francija in Nemčija, imajo vzpostavljeno široko paleto politik, ki s finančnimi vzpodbudami motivirajo rojstva več otrok, vendar Evropska unija ne zagotavlja nikakršnih sredstev za te pobude, zato je veliko presenečenje, zakaj podpira takšne programe v Turčiji.
Andrej Žitnik