Petek, 19. 8. 2022, 10.34
1 leto, 8 mesecev
Scholz zanika vlogo v več milijard evrov vredni davčni prevari
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,25
3
Preiskavo sprožajo v času, ko se Scholz že tako spopada s kritikami zaradi domnevno šibkega odziva na vojno v Ukrajini.
Nemški kancler Olaf Scholz je danes pred poslanci preiskovalnega odbora hamburškega deželnega parlamenta pod prisego zanikal vsakršno odgovornost v več milijard evrov vredni davčni prevari v času njegovega županovanja v Hamburgu.
Preiskovalni odbor hamburškega parlamenta preučuje vlogo, ki naj bi jo aktualni kancler odigral pri odločitvi hamburške davčne uprave o opustitvi izterjave 47 milijonov evrov davkov zasebne banke Warburg.
Olaf Scholz je bil pred odborom zaslišan že drugič, tudi tokrat pa je dejal, da ni imel vpliva na davčne postopke v zvezi z banko Warburg.
V okviru sheme "cum-ex" je bila leta 2017 prvič razkrita kompleksna davčna prevara, ki je lastnikom delnic omogočala, da so od države večkrat prejeli vračilo davka na podlagi izplačila dividend, čeprav so davek na kapitalski dobiček plačali le enkrat.
Davčna prevara je v pristaniškem mestu Hamburg na severu Nemčije zaradi počasnega ukrepanja oblasti dobila politično razsežnost. Takratni župan Hamburga je bil Scholz, leta 2018 pa je postal tudi finančni minister v kabinetu kanclerke Angele Merkel. Zaradi škandala je bilo v Nemčiji obtoženih že več deset ljudi, med njimi bančniki, borzni trgovci, odvetniki in finančni svetovalci.
Poslanci sedaj raziskujejo, zakaj so finančni organi leta 2016 opustili zahtevo, da od zasebne banke Warburg izterjajo plačilo davkov. Banka je sicer po posredovanju zveznega ministrstva za finance na koncu le plačala 50 milijonov evrov davkov.
Scholz vztrajno zanika, da bi izvajal kakršnikoli pritisk na hamburško davčno upravo, vendar so v zadnjih dneh preiskovalci zasegli elektronska sporočila njegove nekdanje vodje pisarne Jeanette Schwamberger, ki bi lahko prinesla nove dokaze. Tudi ostali na novo zaseženi dokumenti naj bi kazali na to, da je Scholz v nasprotju s svojimi dosedanjimi trditvami o vprašanju povračila stroškov razpravljal neposredno s takratnim izvršnim direktorjem banke Christianom Oleariusom.
Na to namigujejo tudi odlomki iz Oleariusomovega dnevnika, ki jih je danes objavil nemški časnik Bild in v katerih bančnik domnevno opisuje pogovore s Scholzem 26. oktobra 2016. "Postavlja vprašanja, posluša, ne izraža mnenj, ne izda, kaj misli ali če namerava ukrepati," je sodeč po objavah časnika Olearius zapisal po sestanku s takratnim županom Hamburga.
3