Luka lahko poveča pretovor kontejnerjev še za polovico

Slovenija je večja za 3500 kvadratnih metrov. V pristanišču so za 100 metrov podaljšali obalo na prvem pomolu. To je za Luko prva etapa najpomembnejše naložbe v zadnjih letih. Ko jo bodo zaključili, bo na pomolu za 24.830 kvadratnih metrov več prostora, z nakupom še dveh največjih dvigal bodo lahko na leto pretovorili 1,5 milijona TEU kontejnerjev. To je še za polovico več kot danes.

  V Luki Koper so danes ob prisotnosti ministra za infrastrukturo 
Jerneja Vrtovca slovesno odprli novo pridobitev - za 100 metrov 
podaljšan prvi pomol kontejnerskega terminala. Foto: Tomaž Primožic/FPA
V Luki Koper so danes ob prisotnosti ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca slovesno odprli novo pridobitev - za 100 metrov podaljšan prvi pomol kontejnerskega terminala. Foto: Tomaž Primožic/FPA

KOPER > “Kontejnerski terminal je za Luko najbolj strateški. Kontejnerizacija v svetu se vse bolj povečuje, ladjarji uporabljajo vse večje ladje in temu se moramo prilagajati tudi pristanišča. V nasprotnem primeru bi izpadli iz vseh najpomembnejših blagovni tokov,” je ob odprtju podaljšanega pomola poudaril predsednik uprave Luke Dimitrij Zadel. V začetku prihodnjega leta bodo dokončali še skladiščne površine na severni strani prvega pomola.

“Ta ključni strateški projekt družbe bo omogočil ohranitev primata na področju kontejnerjev v severnem Jadranu, seveda ob upoštevanju, da bo v predividenem roku zgrajen tudi drugi tir. Že danes več kot polovica kontejnerjev, ki jih pretovorimo v Kopru, potuje po železnici. Brez drugega tira potenciala povečanega kontejnerskega terminala ne bo mogoče izkoristiti v celoti. Luka Koper bo na drugi tir pripravljena,” je zagotovil.

Opoldansko rezanje traku (z leve): Aleš Mihelič, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, Dimitrij Zadel, predsednik uprave Luke, Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo, in Uroš Ilić, predsednik nadzornega sveta Luke (Foto: Tomaž Primožič/FPA)

Predsednik nadzornega sveta Luke Koper Uroš Ilić, ki se mu čez nekaj dni izteče mandat, je izpostavil podatek, da bo Luka do dokončanja drugega tira za naložbe namenila pol milijarde evrov. “Luka Koper potrebuje lokalno, regionalno in nacionalno podporo, da bi lahko bila v prihodnje še bolj uspešna. Regija in država pa potrebujeta moderno pristanišče, ki zagotavlja blaginjo vsem prebivalcem. Če je močna Luka Koper, smo močni vsi,” meni Ilić.

Vrtovec zagotavlja podporo države Luki

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je Luki Koper zagotovil podporo države. “Sklop investicij v zadnjem letu priča, da Luka ima primat kontejnerskega pretovora v severnem Jadranu in ga bo tudi z državno pomočjo ohranila. Obljubljam nacionalno podporo razvoju Luke Koper in da bom naredil vse, da bo ta podpora tudi širša, regionalna,” je dejal na prvem luškem pomolu.

Ponovil je zavzemanje za gradnjo zalednih skladišč in pri tem omenil Sežano, Maribor in Beltince, ter željo, da logistika postane prioriteta države. Luka po njegovih besedah sodi tudi v načrte o razogličenju industrije do leta 2050, in sicer v omejevanju onesnaževanja, ki ga povzroča ladijski promet v pristaniščih. “Še bolj moramo biti ambiciozni pri tem, Luka mora tem ciljem v še večji meri slediti,” je poudaril Vrtovec.

Za dve kontejnerski ladji matici je še prekratek

Na podaljšanem pomolu še ne bo mogoče privezati dveh kontejnerskih ladij matic sočasno; to so ladje, ki prevažajo 15.000 TEU kontejnerjev. Za tak dvojček bi potrebovali še vsaj 100 metrov daljšo obalo, pojasnjujejo v Luki. “Podaljšanje proti morju ni predvideno zaradi omejitev DPN. Preučili smo tudi že podaljšanje obale v notranjost, se pravi proti vzhodu. Sicer pa po letu 2022 načrtujemo podaljšanje prvega pomola tudi na severni strani, kjer bo tudi privez za kontejnerske ladje,” so napovedali v Luki.

Na podaljšku pomola so v prvi etapi pridobili 3500 kvadratnih metrov prostora, ko bo zaključen, bo pomol večji za 24.830 kvadratnih metrov. (Foto: Kristijan Stojaković)

Sedanji državni prostorski načrt (DPN) za pristanišče, ki je nastajal v obdobju med letoma 2006 in 2011, dodatnega podaljšanja na morski strani ne omogoča. Že za dosedanje podaljšanje se je več let zatikalo pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja, ker mu je nasprotovala koprska občina zaradi vpliva širitve kontejnerskega terminala na okoliške prebivalce. Šele podpis sporazuma o omilitvenih ukrepih med Luko in občino julija leta 2018 je omogočil pridobitev gradbenega dovoljenja, zabijanje testnih pilotov lani jeseni in novo obalo.

“Gradnja pomola je tudi z gradbenega in inženirskega vidika velik podvig. V preteklosti smo jih gradili na nasipih, danes pa bo južni del slonel na 770 jeklenih pilotih, v povprečju dolgih 65 metrov,” je še povedal Dimitrij Zadel.

Kontejnerskemu terminalu je namenjen tudi nov vhod v pristanišče na koncu bertoške vpadnice. Slovesno so ga sicer odprli pred mesecem dni, a je dejansko še vedno zaprt. Finančni upravi namreč še ni uspelo opremiti prostorov za carinsko službo na vhodu in priklopiti računalnikov.

25-krat več TEU na leto kot pred 40 leti

Prvi kontejnerji so v Koper pripluli leta 1971, leta 1979 je pristanišče dobilo kontejnerski terminal na 150 metrih obale. Takrat so na leto pretovorili 40.000 kontejnerskih enot TEU. V štirih desetletjih jih naštejejo že blizu milijona na leto, se pravi 25-krat več. Operativno obalo so v tem času že štirikrat podaljšali in danes meri 695 metrov. Od odprtja kontejnerskega terminala do danes je prek Kopra potovalo približno 12 milijonov TEU. Za primerjavo: v Rotterdamu na leto pretovorijo 14 milijonov TEU.

Foto: Tomaž Primožič/FPA

“Vsak naj naredi svojo nalogo”

Čedomil Bojanić, predsednik Sekcije pristaniških špediterjev pri GZS, je ob odprtju podaljšanega pomola povedal: “Podaljšanje je pogoj za konkurenčnost Luke Koper in za nadaljnjo rast. Posebej, ko bodo urejene še zaledne površine pomola in bodo lahko privezali dve ladji matici v pristanišču. A brez drugega tira podaljšan pomol ne bo imel prave vloge. Prevelikih napovedi pa si v teh razmerah ne upam dajati, so preveč negotove. Kdo, denimo, si je lahko še pred par leti predstavljal, da bodo ladijske voznine presegle 10.000 dolarjev. Naša naloga je digitalizirati pristanišče, najmanj skozi enotno vstopno okno, in pripraviti infrastrukturo, da bo sposobna požirati količine tovora, ki so načrtovane ... Vsak naj naredi svojo nalogo.”

Gracijan Necmeskal, predsednik zveze pomorsko prometnih agencij: “Zagotovo je ta podaljšek prvi korak za zagotavljanje konkurenčnosti koprskega pristanišča. Zavedamo se, da to še ne pomeni, da bodo lahko zdaj privezali dve kontejnerski ladji matici, za to sedanje podaljšanje ni dovolj. Bodo pa do spomladi prihodnjega leta na severnem delu pomola zagotovili prostor za 300.000 dodatnih TEU in s tem povečali terminal, kar pa igra za vse nas zelo veliko vlogo. Ladjar MSC je na sedmem pomolu v Trstu, Maersk prihaja na nov kontejnerski terminal na Reko, Cosco je v Pireju, bomo videli, kako bo to vplivalo na nas. Ključen za konkurenčnost Luke pa bo seveda drugi tir.”


Najbolj brano