Območje, kjer je danes na novo zasnovan trg, je bilo več let degradirano in zanemarjeno. Del je bil namenjen makadamskemu parkirišču, preostali deli pa so bili poraščeni z divjim zelenjem. Bilo je več poskusov gradnje, tudi najresnejši po arheološkem izkopavanju se je ustavil. Sčasoma se je tudi arheološko najdišče poraslo v divje zelenice, dokler se občina ni odločila za gradnjo podzemne garaže. Občina je s posegom, kot pravijo v biroju marasovic arhitekti, želela ponuditi mestu nov javni prostor, ki bi ga lahko uporabljali meščani in obiskovalci kot mestno dnevno sobo.

Trg so zasnovali kot nadaljevanje srednjeveških ulic in trgov, tako da povezuje sosednja območja in poudarja glavne osi. To so arhitekti dosegli s postavitvijo dveh dvignjenih ploščadi, ki sočasno nudita dovolj višine za sajenje dreves, preostalo površino pa razdelita v več manjših ambientov.

»Muzejski trg je zasnovan kot več manjših ambientov, ki ponujajo različne izkušnje in oblike druženja. Osredja tlakovana ploščad je namenjena mestnim dejavnostim, prehajanju, srečevanju, igri in posedanju. Deluje kot javni trg in ne nudi zasebnosti, ravno obratno: vabi mimoidoče, da nas opazijo, prisedejo, poklepetajo z nami. Obe dvignjeni ploščadi z ozelenitvijo in drevesi pa nudita več zasebnosti. Tu najdemo prostor za branje, učenje, poležavanje. Tudi igro in druženje, vendar v drugačnih oblikah,« so pojasnili v biroju.

Izhodišče za zasnovo je bila analiza velikosti javnih prostorov v Kopru. Ob tem so ugotovili, še pravijo v biroju, da je dejansko območje obdelave preveliko, da bi delovalo kot en sam ambient oz. trg. »Druga omejitev je bila prenizka višina zemljine za zasaditev dreves, saj sam projekt parkirne hiše uvodoma ni predvideval zasaditve. Poleg tega smo morali upoštevati še preostale tehnične omejitve, saj se trg nahaja nad streho podzemne parkirne hiše. Omejitve so bile zlasti statične narave, zato smo drevesa postavili nad stebre parkirne hiše in izbrali posebno (lažjo) mešanico prsti. Z dvigom obeh ploščadi smo odgovorili na več težav hkrati: ustvarili smo mikro ambiente in zagotovili zadostno plast zemljine za zasaditev dreves,« so nam še povedali v biroju marasovic arhitekti.

Na trgu raste 54 dreves

Na trgu so zasadili 54 listopadnih dreves, in sicer 34 koprivovcev in 17 javorjev. Krajinski arhitekt Marko Dobrilovič je pripravil nabor različnih vrst, ki bi lahko uspevale na tako tanki plasti zemljine, blizu morja in soli, na močni burji ... Končno vrsto dreves pa so izbrali šele po ogledu v drevesnicah, pri čemer je bil, kot še pravijo v biroju, velik izziv najti tako, ki je imela zadostno število enakih dreves.

»Drevesa so posajena nad stebri garažne hiše, ki reinterpretira klasični stebrni red, ki je obkrožal atrij nekdanjega dominikanskega samostana in avstro-ogrske kaznilnice. Sredozemske grmovnice, dišavnice in trajnice rastejo pod drevesi in ustvarjajo pestro kuliso v različnih letnih časih. Raznolika urbana oprema ponuja številne priložnosti za uporabo in druženje za različne starostne in interesne skupine. Vodni elementi na različnih koncih trga poleg estetske in hladilne funkcije predstavljajo tudi zvočno kuliso za hrup iz bližnjega tovornega pristanišča. Poleg predpisanih materialov smo uporabili tudi sodobne materiale, kot so brušen beton, vlaknocementne plošče in manj formalno tlakovanje iz lepljenega kalcita,« so še povedali arhitekti.

Vsak del projekta je bil po svoje zahteven, odgovarjajo v biroju, od prezračevanih fasad z zalomljenimi ploščami, po meri izdelanih elementov iz brušenega betona, polaganja kamna na ribjo kost, zasaditve in sidranja dreves do izvedbe elektro in strojnih inštalacij ter bazenske tehnike. «Poseben izziv je bil vse skupaj izvesti tako, da ne deluje zgolj kot skupek tehničnih rešitev, ampak kot homogena estetska in funkcionalna celota. Za dosego tega cilja je bila nepogrešljiva vnema in sodelovanje vseh projektantov, izvajalca, podizvajalcev, nadzora in seveda tudi investitorja,« še odgovarjajo.