Na seznamu predavateljev šeste konference o poslovni forenziki lahko med že omenjenimi strokovnjaki, bivšim ministrom za pravosodje in predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije Goranom Klemenčičem, bivšim direktorjem slovenske in srbske davčne uprave Ivanom Simičem in nekdanjim ministrom za javno upravo Boštjanom Koritnikom, najdemo tudi višjo sodnico na Višjem sodišču v Ljubljani Aljo Kratovac, državno sekretarko na Ministrvu za finance Sašo Jazbec, v. d. generalnega direktorja Fursa Petra Gruma in nekdanjo predsednico Državne revizijske komisije Vesno Cukrov. Na seznamu je bil tudi nekdanji predsednik komisije za preprečevanja korupcije Drago Kos. Slednji je udeležbo po tem, ko je slišal, da bo na dogodku spregovoril tudi Karner, odpovedal.
Na seznamu sta bili sprva tudi ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki sta udeležbo odpovedali že prej, razlog naj bi bila časovna stiska. Kako se je v družbi priznanih in uveljavljenih imen na področju financ in notranjih zadev znašel gradbenik in investitor?
Kot so nam sporočili s podjetja Tax-Fin-Lex, so Mihaela Karnerja na govorniški oder povabili na poziv udeležencev, ki naj bi v preteklih anketah izrazili željo, da se na konferencah zglasijo tudi posamezniki, ki so "morda kdaj prestopili mejo, če ne že zakonitega, pa vsaj moralno spornega". S tem naj bi pridobili bolj praktične poglede na obravnavane teme in izkušnje tistih, ki so se srečali z osvetljenimi problematikami tudi na drugi strani zakona "in ki so svoj dolg družbi seveda poplačali", odgovarja ustanoviteljica in direktorica podjetja Zlata Tavčar.
Čeprav Karner 'dolga' v Sloveniji nima, saj njegova dejanja po našem pravu niso kazniva in je bil postopek, ki je proti njem tekel leta 2015, zavrnjen, Karnerja že od leta 2012 išče ameriška DEA. V Ameriki je bil zaradi distribucije in prodaje prepovedanih drog tudi pravnomočno obtožen. Tam Mihaelu za pranje denarja grozi 20 let zapora, tri leta pogojno, in denarna kazen v višini 384 tisoč evrov. Za razpečevanje nedovoljenih snovi ga tam čaka še do še 10 let zapora, prav tako tri leta pogojno, in prav toliko denarne kazni. V preiskavo so vključeni uradi DEA na Dunaju, v Rimu, Zagrebu in Bangkoku. Karnerji so po besedah ameriške agencije vodili enega od največjih distribucijskih omrežij z anaboličnimi steroidi na svetu.
Leta 2012, ko so Karnerja z ženo prejeli avstrijski organi pregona, so te na prvo- in drugostopenjskem sodišču odobrilo njuno izročitev ZDA. A zakonca sta plačala varščino v višini 1,25 milijona evrov ter se vrnila v Slovenijo, tiralica tako obeležuje deset let obstoja. Slovenija Mihaela, njegove žene Alenke Karner in brata Matevža Karnerja zaradi nesklenjenega dogovora o izročanju slovenskih državljanov ZDA ne more izročiti.
Ker so tako Karnerji v Sloveniji popolnoma svobodni, Mihael pa ima po ocenah podjetja dragocene izkušnje, so se v Tax-Fin-Lexu odločili, da gradbenika in investitorja, ki je med letoma 2000 in 2008 s prodajo več sto tisoč enot anaboličnih steroidov po ZDA zaslužil več kot 50 milijonov dolarjev (51,2 milijona evrov), povabijo na govorniški oder, kjer bo lahko iz prve roke slovenske organe pregona opozoril na njihove morebitne spodrsljaje. "Kje so organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj kaj zgrešili, na škodo javnega interesa in pravičnosti," podrobneje opisujejo na podjetju. Ob tem je direktorica Tavčar dejala, da se predstavljena praksa vzpostavljanja teh podjetij lahko uporabi tudi za nezakonite aktivnosti.
Karner naj bi na predavanju osvetlil ustvarjanje davčnih oaz, saj da je "oseba, ki je verjetno pri nas v preteklosti registrirala največ t. i. off-shore podjetij, torej legalnega instrumenta", so še dodali. Kot navaja ameriško zunanje ministrstvo, je Karner z ženo in bratom v ZDA nadziral več kot 200 spletnih strani, ki so bile namenjene oglaševanju in prodaji steroidov, za prodajo pa so uporabljali zapleteno shemo slamnatih podjetij ter povezanih bančnih računov za prenos nezakonitih prihodkov, ki so jih prejeli prek različnih plačilnih metod. Naši televiziji je v preteklosti potrdil, da je takšna podjetja odprl vsaj v petih tujih državah, med njimi so tudi Sejšeli. Ob tem je zatrdil, da je podjetja v tujini ustanavljal zaradi nižjega davka in ker je posloval izven Slovenije.
Ravno zaradi slednjega direktorica Zlata Tavčar ocenjuje, da je Karner primeren kandidat za sogovornika z organi pregona, saj da bodo tako lahko na praktičnih primerih spoznali, kje bi svoj postopek lahko izboljšali. Na koncu je še poudarila, da "gre za dodatno vrednost dogodku". Dodala je, da meni, da kot podjetje z integriteto in tradicijo lahko kot komercialni organizator povabijo k sodelovanju goste, za katere ocenijo, da bodo za prireditev zanimivi. "Seveda sami presodimo, če so po vseh kriterijih primerni," je zaključila.
Švarc Pipanova in Bobnarjeva udeležbo odpovedali že prej
Na govorniški oder sta bili povabljeni tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. Z notranjega ministrstva so nam sporočili, da je notranja ministrica Tatjana Bobnar svoje sodelovanje na konferenci, kot pravijo, zaradi drugih neodložljivih obveznosti, odpovedala že pred tedni, to je potrdila tudi direktorica podjetja, ki organizira konferenco Zlata Tavčar. Prav tako so nam s podjetja sporočili, da je svojo udeležbo kasneje odpovedala še pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, a njeno ime je bilo še danes na seznamu predavateljev. Na podjetju so pojasnili, da so program z zamudo posodobili zaradi dopustov.
Na obe ministrstvi smo naslovili tudi vprašanje, kako ocenjujejo sodelovanje Karnerja na konferenci, a se do zadeve ni opredelilo ne notranje, ne pravosodno ministrstvo.
Šesto zaporedno konferenco Tax-Fin-Lexa z naslovom Odkrivanje in boj proti zlorabam: zaščita žvižgačev, transparentnost in učinkovitost, podjetje organizira skupaj z drugimi institucijami, med njimi so tudi Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Visoka šola za računovodstvo in finance, Gospodarska zbornica Slovenije ter poslovni in sodni register Ajpes. Konferenca je sicer namenjena širši javnosti.
KOMENTARJI (256)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.