Mesec dni po odkritju ptičje gripe na kmetiji v Slovenski Bistrici odpravili ukrepe

Vdor visoko patogene aviarne influence (HPAI) H5N1 oz. ptičje gripe na manjše kmetijsko gospodarstvo na območju občine Slovenska Bistrica so potrdili 27. decembra lani, potem ko je sum postavil veterinar praktik na podlagi prijave lastnika o povečanem poginu perutnine. Na kmetiji so poleg kokoši imeli še race in gosi, vse te živali pa so bile po pojasnilih pristojnih neškodljivo odstranjene.

Takrat se je sestalo državno središče za nadzor bolezni, ki je določilo zaščitno in ogroženo območje v polmeru treh oz. desetih kilometrov od okuženega gospodarstva ter ukrepe, ki so se zadnji mesec dni izvajali na teh območjih v skladu z zakonodajo. Zaščitno območje je obsegalo več naselij v občinah Slovenska Bistrica in Oplotnica, ogroženo območje pa več naselij iz omenjenih dveh občin ter tudi iz občin Slovenske Konjice, Zreče, Poljčane in Rače - Fram.

Po preteku predpisanega obdobja in izvedenih vseh ukrepih tako na okuženem kmetijskem gospodarstvu kot na območjih z omejitvami ter na podlagi negativnih rezultatov kliničnih pregledov in preiskav se z današnjim dnem na podlagi sklepov omenjenega organa odpravljajo vsi ukrepi ter zaščitno in ogroženo območje, so danes sporočili iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Še vedno pa ostajajo v veljavi ukrepi, ki so jih uvedli zaradi pojava ptičje gripe pri prostoživečih pticah in ki veljajo za celotno Slovenijo. Zadrževanje perutnine in ptic v ujetništvu je dovoljeno le v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživečimi pticami; prepovedano je krmljenje prostoživečih vodnih ptic; prepovedano je vsakršno zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah.

Rejce ob tem pozivajo, naj dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, kot je preprečevanje dostopa prostoživečim pticam do perutnine ter do njihove hrane in vode, omejitev obiskov ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina, namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok ... Bolnim ali mrtvim prostoživečim pticam, predvsem vodnim pticami in ujedam, se ne približujemo. "Virus influence ostane na oblačilih in obutvi tudi več kot 24 ur in se lahko prenese na perutnino, ki je za virus zelo občutljiva. Virus lahko prenese na perutnino tudi pes, ki je bil na lovu na race mlakarice," opozarjajo.

Zelo pomembno je tudi hitro odkrivanje bolezni. V primeru kakršnih koli znakov je zato treba nemudoma poklicati veterinarja. 

V Sloveniji je bil 27. 12. 2021 potrjen prvi letošnji primer okužbe pri poginjenem labodu grbcu, najdenem na ribnikih Pragersko v občini Slovenska Bistrica. Primeri so potrjeni še pri labodih grbcih v občinah Hoče – Slivnica, Novo mesto, Lenart, Majšperk, Maribor, Krško, Starše, Škocjan in Grosuplje; rečnem galebu v Mariboru; raci mlakarici v občini Majšperk; rumenonogem galebu na Ptuju in sivi čaplji v občini Škocjan, piše na spletni strani UVHVVR.

Primer vdora ptičje gripe v rejo domače perutnine na območju Slovenske Bistrice je doslej edini potrjen primer ptičje gripe pri domači perutnini pri nas. Aviarna influenca je bila sicer po navedbah uprave prvič potrjena v Sloveniji leta 2006 pri divjih pticah, potem pa še v letih 2016, 2017, 2020 ter lani in letos.