Tudi mi smo v zadnjih dneh opravili primerjalne nakupe pri največjih trgovcih, Sparu in Mercatorju, ter pri italijanskem trgovcu Famila v Miljah in čez mejo prihranili nekaj evrov. Košarice seveda niso povsem primerljive, izbrali smo bodisi najcenejši izdelek bodisi izdelek trgovske znamke vsakega trgovca, in upoštevali različna pakiranja.
Največje razlike na računu nismo naredili pri najbolj osnovnih živilih, tam so si cene na domačih policah in čez mejo dokaj blizu, ampak pri bolj tipičnih italijanskih izdelkih in priljubljenih znamkah, kot so testenine, kava, tuna v konzervi in sir. Slednji, vzeli smo parmezan grana padano, se čez mejo prodaja po 14 ali 15 evrov za kilogram, pri nas pa po 20 ali 23 evrov za kilogram.
Cena sončničnega olja se, kot kaže, nekoliko umirja. Lani je po začetku vojne v Ukrajini olje izginjalo s polic tako v Sloveniji kot v Italiji, v marsikateri trgovini so omejili nakup na liter ali dva, cena pa se mu je vsaj podvojila. Zdaj so nekatere blagovne znamke na policah pri 2,4 evra za liter, tako pri nas kot v Italiji. Pri nekaterih plastenkah je cena še vedno celo nad pet evrov. Primerljiva je tudi cena masla, približno 2,40 evra za 250-gramski zavojček. Pšenična moka je pri nas nekaj centov cenejša kot v Italiji, najcenejšo smo našli v Sparu, prav tako riž arborio. Kdor gleda samo na ceno in ne na blagovno znamko, lahko pri nas najde tudi cenejši tekoči detergent za strojno pranje perila kot v Italiji.
V naši košarici nismo upoštevali alkoholnih pijač, ki so čez zahodno mejo občutno cenejše. A vendarle, samo za primerjavo: pri likerju baileys smo opazili največjo razliko v ceni 0,75-litrske steklenice, v Italiji je stala 10,45 evra, pri nas pa 16,99 evra pri obeh trgovcih. Presenetljivo velik razkorak je tudi pri pollitrski ustni vodi listerine total care, kjer jo v Italiji po redni ceni plačate 3,99 evra, pri nas pa več kot sedem evrov. A to seveda ne sodi v osnovno košarico.
Tri srca pri nas skoraj dvakrat dražja
Nakupovalce čez mejo že dolgo bega, da so tam nekateri slovenski prehrambni izdelki pogosto precej cenejši. Poglejmo primer mineralne vode radenska. Za 1,5-litrsko plastenko boste pri nas po redni ceni odšteli 0,89 evra v Sparu, 1,09 evra v Mercatorju. Skok na italijansko stran meje prinaša precej nižje cene. V supermarketu Centro Discount nekaj metrov stran od nekdanjega mejnega prehoda Škofije na italijanski strani enaka 1,5-litska plastenka radenske stane 0,55 evra (pollitrska pa 0,36 evra). Nekaj sto metrov dlje, v supermarketu Famila, jo prodajajo po 0,60 evra.
V podjetju Radenska so nam pojasnili, da je maloprodajna cena odvisna tako od osnovne cene izdelka kot od trgovske marže. »Kot proizvajalec lahko maloprodajno ceno priporočamo, odločitev pa je odvisna od trgovca,« odgovarjajo pri Radenski in dodajajo, da se glede na dvig vhodnih surovin in energije dvigujejo tudi cene njihovih končnih izdelkov. Na naše podvprašanje, kakšno ceno priporočajo za klasično pollitrsko plastenko radenske verigi Spar ali Mercator in kakšno verigi Coop v Trstu, pa so nam odgovorili, da so te informacije zaupne narave.
Za analizo cene konkretnega primera, torej radenske, smo prosili tudi Maričo Lah, predsednico Trgovinske zbornice Slovenije. Meni, da gre za kombinacijo različnih dejavnikov, prvi, ki je pomemben, pa so zagotovo zelo nizke cene brezalkoholnih pijač v Italiji. Te so v povprečju 16,5 odstotka cenejše od povprečja EU, kar Italijo uvršča med države z najnižjo ceno teh izdelkov. »Zaradi tega se mora po našem mnenju s svojo ponudbo prilagoditi tudi podjetje. Poleg tega je pomembna še višina dajatev v posamezni državi in percepcija potrošnikov, ki se med državami lahko tudi precej razlikuje,« meni Lahova in dodaja, da so cene živil med Slovenijo in Italijo v splošnem na precej primerljivi ravni.
»Podatki Eurostata za leto 2021 o stopnjah cen glede na evropsko povprečje kažejo, da so cene hrane in brezalkoholnih pijač v Sloveniji 0,4 odstotka nad evropskim povprečjem, cene v Italiji pa v povprečju nekoliko višje, in sicer 5,9 odstotka nad evropskim povprečjem. Seveda se cene razlikujejo med živili in nekatera, kot na primer meso, sadje in zelenjava, so cenejša v Sloveniji, druga pa v Italiji. V splošnem tudi primerjava cen košarice dobrin, ki jo pripravlja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kaže na to, da je košarica osnovnih živil cenejša v Sloveniji kot v sosednjih državah,« razloži predsednica Trgovinske zbornice.
Za različne cene po njenem mnenju obstaja več razlogov. »Italija je precej večja država in zaradi tega je konkurenca veliko večja, predvsem v pridelavi in predelavi. Zaradi večje ekonomije obsega imajo italijanski proizvajalci in dobavitelji hrane precej nižje stroške od slovenskih, kar omogoča nižje nabavne cene živil. Dodatno je eden od razlogov tudi drugačna davčna stopnja davka na dodano vrednost, ki v Sloveniji znaša 9,5 odstotka, v Italiji pa je precej nižja, in sicer zgolj 4 odstotke.«
Slednje za mineralne vode ne bo držalo. Mineralne vode, vključno s slovensko radensko, so v Italiji v prodaji na trgovskih policah obdavčene po 22-odstotni stopnji davka na dodano vrednost, o čemer smo se prepričali tudi ob našem čezmejnem nakupu.
Hrvati po špecerijo k nam
Sicer pa nismo le Slovenci tisti, ki v trgovino hodimo čez mejo. V zadnjem času je namreč tudi vse več kupcev iz sosednje Hrvaške, ki hodijo po špecerijo k nam, saj so cene ob spremembi valute v evro tam poskočile. V Trgovinski zbornici Slovenije pričakujejo, da se bo stanje umirilo, saj na osnovi nekajdnevnih opazovanj ni mogoče trditi, da se bodo Hrvati po nakupe bolj množično kot do zdaj odpravljali v Slovenijo. »Bojimo se odliva slovenske kupne moči v tujino, tudi na Hrvaško, zaradi praktično najstrožjega režima zaprtih prodajaln ob nedeljah v Sloveniji. Razlike v cenah v primerjavi z drugimi trgi (v Sloveniji, Italiji, Nemčiji …) so po našem mnenju tudi posledica različnih pogojev poslovanja trgovcev. Treba je upoštevati tudi različne stroške najemnin, logistike, obratovalne stroške. Ne nazadnje lahko na cene vplivajo tudi različne stopnje DDV, inflacija in kupna moč.«
V Trgovinski zbornici so pozitivno ocenili, da je vlada tik pred novim letom opredelila najvišje cene električne energije za prvo polletje 2023. Zato pritisk na cene živil in neživil po njihovih ocenah v tem trenutku ne bo tako izrazit oziroma se bodo podražitve postopoma umirile, kar bo v veliki meri odvisno predvsem od rešitve, ki jo pričakujejo za segment velikih podjetij. Ta namreč niso vključena v uredbo, ki prinaša zajezitev cen električne energije, in so še vedno izpostavljena drugačnim pogojem in drugačnim cenam električne energije, kot velja v primerih, kjer so cene električne energije regulirane z uredbami.
Dodajajo, da je v primeru velikih podjetij v ospredju že tudi tako imenovani likvidnostni krč, saj dokler podjetja ne bodo prejela pomoči iz mehanizma EU, na podlagi katerega je bil sprejet naš nacionalni zakon, ne bodo sposobna plačati visokih zneskov za električno energijo. »Zato velja ponovni razmislek o tem, da se električna energija plača takrat, ko posamezno podjetje prejme zaprošeno pomoč, ali pa se v tem primeru določi sprejemljivejši 90-dnevni plačilni rok. V splošnem lahko rečemo, da bodo stroški električne energije še naprej prioritetna naloga, pri čemer pa ne gre spregledati tudi drugih že napovedanih višjih stroškov, kot so dvig minimalne plače, embalaže, transporta, logistike, ki se bodo skozi obdobje naslednjih mesecev vsaj deloma prenesli tudi v končne cene, saj rezerv v trgovini ni več.«
Opažajo, da se nakupovalne navade slovenskih potrošnikov ponovno spreminjajo in postajajo racionalnejše. Ta sprememba se je začela že v času epidemije covida-19, ki je spremenila predvsem navade, kako ljudje živijo, delajo in nakupujejo. V trgovini je pandemija povzročila, da so potrošniki postali mnogo bolj občutljivi za okoljske in druge vrednote pri nakupovanju, pozorni so na stroške in težijo k nakupovanju lokalnih in trajnostnih izdelkov, upoštevajoč tudi različne načine nakupovanja, kjer ima pomembno vlogo digitalizacija. Pri tem potrošniki vse pogosteje izbirajo tiste blagovne znamke, ki sledijo tem vrednotam. »Zagotovo se bo tudi v prihodnje nadaljeval trend digitalnih in vseprisotnih nakupovalnih poti, še zlasti med kupci, ki do zdaj (še) niso redni spletni kupci. Spletno nakupovanje omogoča porast števila zavednih kupcev, ki iščejo najboljše ponudbe in želijo več kakovostnega blaga za manj denarja,« sklene Mariča Lah.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
K zdravniku pogosto le po nasvet
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako je stekla pobuda za vzpostavitev številke 111, kjer bi pacient lahko dobil pomoč in svetovanje, in kako imajo te zadeve urejene v Švici, zakaj so bili koprski policisti v dveh tednih kar petkrat na šolah in kako omejiti medvrstniško nasilje, zakaj je britanski princ Harry v bombastični knjigi spominov razkril pikantne podrobnosti o kraljevi družini, kako v Komunalnem podjetju Vrhnika iz rabljenih oblačil nastanejo novi izdelki, kaj je povedala Darja Rokavec, naj učiteljica globalnega učenja, zakaj so tuji delavci pri nas marsikdaj kot novodobni sužnji... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.