Predlagatelj je izpodbijani ureditvi med drugim očital kršitev pravice do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave). Zatrjeval je, da izpodbijani odloki posegajo v pravico do varstva osebnih podatkov, vendar za ta poseg nimajo podlage v zakonu, v katerem bi bilo določno opredeljeno, kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati in za kakšen namen.
Vlada je nasprotno trdila, da je v Zakonu o nalezljivih boleznih in v pravu Evropske unije ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov. Sklicevala se je tudi na privolitev posameznika v obdelavo njegovih osebnih podatkov kot ustrezno pravno podlago.
Ustavno sodišče je zdaj ocenilo, da ugotavljanje izpolnjevanja pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT) vključuje obdelavo osebnih podatkov. Po ustaljeni ustavnosodni presoji pa vsako zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov pomeni poseg v pravico do varstva osebnih podatkov. "Poseg v to človekovo pravico je dopusten na podlagi drugega odstavka 38. člena Ustave, če so v zakonu določno opredeljeni podatki, ki se smejo zbirati in obdelovati, namen za katerega jih je dovoljeno uporabiti, nadzor nad njihovim zbiranjem, obdelovanjem in uporabo ter varstvo tajnosti zbranih osebnih podatkov," je navedlo Ustavno sodišče.
Po presoji sodišča zakonske podlage, na podlagi katerih so bili izpodbijani odloki sprejeti, torej ne vsebujejo teh pogojev. Zavrnilo je tudi stališče vlade, da je lahko zgolj Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, kadar država nalaga obdelavo osebnih podatkov. Smisel Splošne uredbe o varstvu podatkov je varstvo posameznika pred nedopustno obdelavo njegovih podatkov, ne pa blanketno dovolilo državi, da obdeluje osebne podatke.
"Ker bi bila udeležba posameznika v socialnem, političnem in verskem življenju odvisna od njegove privolitve v obdelavo osebnih podatkov zaradi preverjanja pogoja PCT, ki ga je z izpodbijanim odloki predpisala država, takšne privolitve po presoji Ustavnega sodišča ni mogoče šteti kot prostovoljne in s tem tudi ne kot veljavne pravne podlage za poseg v pravico do varstva osebnih podatkov," so zapisali v obrazložitvi.
Ustavno sodišče je tako presodilo, da sta izpodbijana odloka neustavna, zaradi česar ju je razveljavilo. Ker bi takojšnja razveljavitev povzročilo, da vlada kot izvršilna velja oblasti ne bi mogla več izpolnjevati svoje pozitivne ustavne obveznosti varovanja zdravja in življenja ljudi, je Ustavno sodišče odločilo, da začne razveljavitev učinkovati leto dni po objavi odločbe. "V tem času mora vlada izpodbijano ureditev sprejeti na podlagi zakonskih določb, v kateri bodo določno opredeljeni podatki, ki se smejo zbirati in obdelovati, namen za katerega jih je dovoljeno uporabiti, nadzor nad njihovim zbiranjem, obdelovanjem in uporabo ter varstvo tajnosti zbranih osebnih podatkov, kot to terja drugi odstavek 38. člena Ustave," so še sporočili.
KOMENTARJI (579)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.