DS 9 je francoska limuzina, ki se v premijski razred vrača po zelo dolgi odsotnosti. Oblikovno pričakovana. S šestkotno masko, bogato obrobljeno s kromom, zašiljenimi odbijači, navpičnim trakom pozicijskih luči in glavnimi LED-lučmi, ki se krepko zajedajo v blatnike. Stransko linijo nežno, ne preveč, razbija ostra linija, ki se spušča proti zadku. Ta pa daje občutek kupejevstva. A tako rahlega, da ne moti limuzinske elegance.
Nato pristopiš bliže, se zagledaš v majhna stožca z vgrajenimi pozicijskimi lučmi na zadnjih stebričkih. Poznavalci so v njih takoj prepoznali dediščino DS iz leta 1955. Rahlo razgiban motorni pokrov ima kromirano letev z znakom znamke, čeprav preproste linije karoserije so napete in diskretno, čeprav zelo bogato, obrobljene s kromom.
Ne zmotijo jih niti kljuke, ki se pogreznejo v zloščeno pločevino in priročno padejo v roke, ko stisnete gumb za odklepanje. Pravo doživetje so zadnji žarometi z dramatičnim tridimenzionalnim učinkom in učinkom lusk v dveh barvnih odtenkih.
Tudi na zadnji klopi ni zadreg. Sedanje na mehko oblazinjene sedeže je kljub skromni višini strehe (1,46 metra) enostavno tudi zaradi velikih izrezov stranskih stekel in ne preveč padajoče strešne linije.
Pri motorjih pa je prava izbira priključni hibrid s sistemsko močno 165 kilovatov in 50-kilometrskim dosegom. Z njim DS 9 razvaja tako z močjo kot z uglajenostjo in učinkovitostjo.